Zatiranje škodljivcev brez tveganja za ljudi in ekosisteme – je mogoče

10:11

Uporaba kemičnih metod (insekticidov) zatiranja »ljudem neljubih« žuželk  je še vedno vodilen ukrep varovanja rastlin pred škodo, ki jo povzročajo posamični insekti. Ob visoko strokovni rabi bo tudi v bodoče nujna za zagotovitev zadostnih pridelkov hrane za človeštvo. Kljub temu je prav zavedanje, da so sintetični insekticidi ljudem in ekosistemu nevarne kemikalije, katerih dolgosežne posledice še vedno niso povsem pojasnjene, vsi pa smo lahko veseli, da jih mrzlično iščejo in v prakso uvajajo tudi alternativne, naravne metode.

Narava je namreč v evoluciji za vse vrste živih bitij opredelila omejitvene dejavnike njihovega razvoja. Za plenilce so njihove žrtve tako vir hrane in lastnega preživetja. Večina med njimi je ozko specializirana in je sočasno sama naravni plen drugi vrsti. To spoznanje danes koristimo za biotično varstvo rastlin. Del tega so tudi skorajda nevidni organizmi, kamor sodijo entomopatogene ogorčice ali nematode, oz. kot smo jih poimenovali kratko »EPkO«.

EpkO tako predstavljajo skupino izbranih, dobro proučenih, koristnih organizmov, ki jih specializirani izvorni gojitelji razmnožujejo v nadzorovanih pogojih s ciljem trženja za potrebe varstva naših rastlin.
V Sloveniji smemo tržiti izključno tiste med njimi, ki so bili predhodno dokazano prisotni v našem naravnem okolju – so domorodni.

EPkO omogočajo naravi identično varstvo rastlin pred številnimi škodljivci, kot npr.:

  • marčnic, žalovalk, listnih zavrtalk, cvetličnega resarja in rilčkarjev na okrasnih rastlinah;
  • steklokrilk, moljev, različnih hroščev, pa tudi bramorjev in sovk na vrtninah;
  • številnih hroščev in košeninarja na trati ter
  • zavijačev, grizlic, steklokrilk in rilčkarjev na sadnih vrstah.

EpkO je zanesljiv in učinkovit način zatiranja neželenih insektov.
Ker je privzet po naravi, je biološki. Ni škodljiv za ljudi, domače in divje živali, vodne in talne organizme, ne podlega pojavu odpornosti in se ne razmnožuje, če tarčnega škodljivca ni več.

»Delovanje« EPkO je usmerjeno, uživanje živil po uporabi  pa ob upoštevanju osnovnih higienskih ukrepov neomejeno. Pristop je zato selektiven in nima karence.

Vse, kar moramo upoštevati, je dejstvo, da so EpkO živi organizmi, ki za svoje preživetje potrebujejo odsotnost neposrednega sončnega sevanja, zmerno vlago v tleh, zmerne temperature ter HRANO – ampak zato, da jih »nahranite«, jih tudi aplicirate:

  • z zalivanjem z vrtno zalivalko,
  • s pomočjo ročnega dozatorja,
  • preko namakalnega sistema ali
  • kapljičnega namakanja,

vselej tako, da je najprikladneje za način vzgoje rastlin.
Ker imajo brez hrane omejeno življenjsko dobo, uporabimo vedno »sveže«. Včasih je zato na naročene treba malo počakati. Prav zato jih za sedaj še ne morete kupiti v običajnih prodajalnah.

Bodite prijazni in jih po prejemu najprej za nekaj ur ohladite v hladilniku – ne v zamrzovalniku!
Pred uporabo jih ne puščajte na soncu, niti dalj časa prevažajte brez zaščite v vročini.
Nekajdnevna vlaga po aplikaciji jim pomaga, da hitreje najdejo pot do svojega plena.
In ne nazadnje: odstranite zaščitno zastirko, da dodanim z vodo v tla čim prej omogočite dospetje v zemljo.

Ob upoštevanju naštetega bodo svoje delo hvaležno opravili temeljito in naravi in nam neškodljivo.

Uporaba biotičnih metod na vrtu jeseni
Jesen je ponovno najprimernejši čas za biotično zatiranje trsnega rilčkarja (Otiorhynchus sulcatus). Škodljivec, ki smo ga v največji meri vnesli na vrtove z okuženo prstjo rastlin, od tod pa se seli s preletavanjem, je nočni hrošček in zelo pogost škodljivec trajnic v nasadih in drevesnicah na prostem, rastlin v zaprtih prostorih in jagodičja. Odrasle žuželke (hrošči) se prehranjujejo z listi rastlin in pri tem povzročajo značilne ovalne izjede listnih robov, ki so najočitnejših na vedno zelenih rastlinah. Je zelo neizbirčen in prisoten na več sto različnih rastlinskih vrstah. Četudi poškodbe kvarijo videz rastlin, pa gospodarsko škodo povzročajo njegove, v tleh živeče ličinke, ki objedajo korenine rastlin.

Hrošč trsnega rilčkarja na listnih robovih povzroča značilne ovalne izjede.

hrosc

Z entomopatogenimi ogorčicami zatiramo ličinke in bube tako spomladi kot jeseni. Pomembno je, da spomladanski aplikaciji sledi jesenska, ki je običajno uspešnejša, saj se je v tem času izlegla večina jajčec, ličinke pa se nahajajo v zgodnejših razvojnih stadijih. Uporabimo pripravek nematop©, ki vsebuje organizem (Heterohabditis bacteriophora) in je pakiran v embalaži, ki zadošča za površine 10, 50, 100, ter do 500 m2.

nematop© lahko naročite v naši spletni trgovini  TUKAJ.

Deli