Alma M. Karlin še vedno navdihuje

9:44

»Moram. Nekaj v meni me preganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.« To so besede izjemne ženske Alme M. Karlin, ki se je novembra 1919 sama odpravila na pot okoli sveta. Ne samo njena drzna pot okoli sveta, tudi njen samosvoj način življenja, je bil številnim nerazumljen in je bila pogosto zaradi tega v družbi nesprejeta. Mogoče jo sto let kasneje malce bolje razumemo, sprejemamo. Nam pa buri domišljijo, kako bi se počutila med sodobniki.

DL3U1847
Foto: GrupA

Leto dni po koncu prve svetovne vojne in mesec dni po dopolnjenem tridesetem letu se je Alma M. Karlin odpravila na pot. Bil je ponedeljek, 24. novembra 1919. V torbici je imela skromne prihranke, odločena je bila, da se bo na poti preživljala s svojim delom. Mislila je, da se bo domov vrnila čez tri leta, vrnila se je čez osem let. Potovala je sama, spoznavala svet v svojih najbolj različnih odtenkih.

»Alma je na svoji poti, fascinantni za opazovalca, presegla vse mogoče meje. Presegla je meje telesnih omejitev, meje svojega spola, meje družbenega sloja, ki mu je pripadala, meje svoje skonstruirane nacionalne identitete, meje fizičnih razdalj, presegla je meje duha časa. Še danes so zato njene ideje sveže in aktualne – pravzaprav so brezčasne – ter nagovarjajo in navdihujejo vedno večji krog ljudi,« je zapisala Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje, velika poznavalka Alme M. Karlin, ob razstavi Kolumbova hči, ki sta je celjski muzej in Cankarjev dom pripravila ob 90-letnici vrnitve s poti okoli sveta. Letos je Barbara Trnovec v Pokrajinskem muzeju Celje pripravila novo, veliko razstavo z naslovom Azija me je povsem uročila.

O obeh razstavah smo že pisali, tokrat smo se odločili, da poiščemo še vse ostale, ki jih je Alma tako uročila, da so o njej ustvarili umetniško delo oziroma globlje raziskovali njeno življenje.

Gordana Stefanović-Erjavec: »Zame je bila duhovno bogata ženska«

»Ženski liki me vedno navdušujejo. Z Almo M. Karlin sem se prvič srečala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na ostanke njene rojstne hiše postavili tablo, ki oznanja, da se je tam rodila izjemna ženska. A takrat še ni bil pravi čas za moje delo. Ko pa sem v anketi, ki sta jo pripravila celjska knjižnica in vaš tednik, uvrstila med dvanajst žensk, ki so zaznamovale Celje v prejšnjem stoletju, in bila postavljena ob bok Alme, sem se odločila, da veliki Almi posvetim ples,« je razložila koreografinja in vodja Plesnega foruma Celje Gordana Stefanović -Erjavec.

Alma - goga
Sava Malenšek je v predstavi predstavljalo Almo v zrelih letih (Foto: SHERPA)

Enourni plesni projekt Alma ali angel na zemlji je bil razdeljen na sedem slik, ki so pripovedovale zgodbo o življenju te izjemne ženske. »Še danes se naježim, ko se spomnim na moje plesalke, kako so vživele v svoje vloge. Almo smo poskusili Celjanom predstaviti na drug način, ne samo kot osebo, ki je bila drugačna, ampak tudi kot osebo bogatega duha. S predstavo sem malce zbudila duhove v Celju, kajti v tistem času je bila še zelo pozabljena. Kmalu po predstavi je bila okrogla miza,o tem, kako bi lahko uredili njeno opuščeno hišo v Pečovniku. Alma je postala del celjskega ponosa, zato me spremlja lep občutek, da sem doprinesla nekaj k njeni obuditvi. Da sem pogosto zaničevano in prezrto Almo dvignila iz pepela,« je dodala Erjavčeva, ki je Almo začutila kot izjemno močno in nadvse razgledano osebo.

Sara Filipovič: »Alma je izstopala po imidžu«

»Ko sem razmišljala o Celju, je bila moja prva asociacija Alma. Ko je prijateljica Zala Bojović šla na potovanje okoli sveta po Alminih poteh, sva se dogovorili, da bo na svojih blogih dodala tudi moje risbe,« je vizualna umetnica Sara Filipovič razložila, kako je stopila v Almin svet.

DL3U3838
»Alma bi tudi zdaj štrlela iz povprečja, četudi je zdaj več žensk, ki potujejo same. A še vedno je veliko držav, kjer so ženske pravice kršene.« (Foto: GrupA)

»Ko je Zala objavila zapis iz Lime, kjer so bili protesti za ženske pravice, sem Almo oblekla podobno kot ženske protestnice,« je povedala Sara Filipovič. Almo je postavila na 12 različnih razglednic in konec lanskega leta je dobila Alma prav poseben koledar. »Posebni ljudje so vedno čudaki svojega časa in nekakšne modne ikone. Alma je izstopala tudi po načinu oblačenja. Oblačila se je v temno, izstopala je po imidžu, opazna je bil je s svojo pričesko. Bila je zelo lepa ženska, zelo čuteč človek, na zunaj je bila videti manj ženstvena, ker se je morala postaviti zase. Všeč mi je koncept ženske, ki je drugačna, ki si upa, ki razmišlja na svoj način. Ko rišem, poskušam izpostaviti najbolj očitne stvari na človeku. Zelo sem jo vzljubila, postala je moja muza.«

Katja Kovše: »Alma bi izstopala tudi v današnjem času«

Katja Kovše je lani tri učilnice Celjskega mladinskega centra opremila s slikami treh znanih Celjanov. Svetovna popotnica Alma M. Karlin je dobila svojo prostor in podobo, kot jo vidi mlada ilustratorka in striparka Katja Kovše.

DL3U3577
»Almina samostojnost je tisto, kar pri njej zelo občudujem. Odločila se je, da bo nekaj naredila, v kar je vložila veliko časa. Pomembno ji je bilo se učiti, spoznavati nove jezike. Sama je šla na pot okoli sveta, s čimer je rušila tabuje tistega časa. Mislim, da Alma ostaja navdih tudi za vse sodobne ženske. Tudi v sodobnem svetu bi zelo izstopala.« (Foto: GrupA)

»V svojem izdelavi prostora sem poudarila, da je bila Alma nadarjena za marsikaj, bila je pisateljica in slikarka, bila je popotnica. Ker je bila zelo čustvena, se je znala približati ljudem, zato je na poti srečala zanimive ljudi. Vključila sem tudi včasih spregledano dejstvo, da so jo želeli na Papuanski Novi Gvineji skuhati. Najbolj je jasna slika, na kateri Alma stoji na Zemlji, stoji na vrhu sveta,« je razložila Katja Kovše, ki je ostali dve učilnici v celjskem mladinskem centru opremila s slikami Josipa Pelikana in Sophieje Hesse. Letos so v Almino učilnico dodali še fototapete, s katerimi si zapolnili prostor. Ključna elementa sta kovček in Zemlja.

Skodelica z Almo, ta samostojno

Ilustratorka Polona Pačnik ustvarja skodelice z osebnostjo. Z njenih navihanih porcelanastih skodelic strmijo stripovski junaki, poeti, umetniki in popotniki. Med resničnimi junaki je tudi Alma M. Karlin.

SH_ALMA_35_engT

Zanjo se je odločila, ker upa, da bo tiste, ki pijejo iz te skodelice opogumilo za bolj avanturistična potovanja. Alma namreč pravi: »Okoli sveta? Takoj!«  Almo je ilustratorko opisala takole: »Alma, ta samostojna ima rada odprte meje in inteligentno družbo. Ve, da moraš v kovček poleg vize, zobne krtačke in brisače spakirati tudi pisalni stroj, skicirko in fotoaparat.«

BARBARA GRADIČ OSET

Daljši prispevek si preberite v tiskani izdaji Novega tednika!

Deli