Biserna poroka z izdajo knjige Moji spomini

14:03

V družini bisernih jubilantov Marije in Franca Kosa, po domače Jeronova, iz Studenc pri Ponikvi, so njun jubilej kronali kar z izdajo knjige Moji spomini. Napisala jo je Marija Kos, za objavo pa pripravili hčeri Štefanija Kos Zidar in Bernarda Pečečnik ter oblikovalki Petra Pižmoht in Veronika Cvetko. Knjigo je natisnila tiskarna Grafika Gracer.
Kot pravi hči Štefanija, so to avtentični zapisi njihove mame. »Vsakokrat, ko jih preberem, odkrivam veličino svoje mame kot pogumne in izjemne ter pokončne slovenske žene. Zanimivo je, ko opisuje dogodke svojega življenja, kako podrobno se jih spominja. Spomini so nastali na pobudo sestre Bernarde, ki je opravila tudi veliko dela, ko je mamin rokopis prepisala,« pravi Štefanija.
Poročna zaobljuba v petrovški baziliki
Šestdeset let skupnega življenja sta zakonca ponovno potrdila pred oltarjem petrovške bazilike, tam, kjer sta se poročila. Ponovitveni poročni obred je bil nadvse slovesen in v sklopu svete maše, ki so jo darovali trije duhovniki, župnik Tone Kraševec iz domače župnije na Ponikvi pri Žalcu, brat in stric Franci Brecel in duhovnik Župnije Petrovče, pater Ivan Arzenšek – Vanč. V govoru, ki ga je ob tej priložnosti imela Štefanija, je bila podana strnjena slika njunega življenja.
Triinosemdesetletna Marija Kos (roj. Brecl) se je rodila v Črnovi pri Velenju v številni kmečki družini, kjer se je naučila poštenega in trdega dela, okronanega z ljubeznijo do cvetja, lepe slovenske besede in pesmi. Njena največja želja je bila postati učiteljica. Po poroki, ko se je preselila v Studence, je bila zelo iskana kuharica za praznovanja. Njena odlika je lepa pisana beseda, zato jo krajani večkrat poprosijo, da napiše kakšen govor.
Mož Franc Kos, ki je od nje tri leta starejši, se je rodil kot zadnji od osmih otrok številne Jerenove družine. Franca zaznamujejo izreden smisel za organizacijo in delo z ljudmi, ljubezen do domače slovenske zemlje, smisel za lepo in urejeno okolje ter izreden smisel za glasbo. Franc je za razvoj kraja in kakovost življenja na Ponikvi veliko pripomogel. Tako je bil v letih 1961–1993 cerkveni ključar in je organiziral nabavo dveh zvonov, gradnjo Slomškovega doma na Ponikvi, obnovo župnišča, rekonstrukcijo »farovškega« hleva v etnološki muzej in temeljito obnovo cerkve. Kot izredno napreden človek se je aktivno vključeval v razvoj infrastrukture v kraju. Med njegove zasluge sodijo med drugim gradnja ceste Velika Pirešica–Ponikva, telefon na Ponikvi in vodovod.
Glasbena in pevska družina
Zakoncema Kos se je v zakonu rodilo osem otrok, starejši Franci je že kot otrok umrl, kar je žalostna stran njunega skupnega življenja. Sta pa vesela, da sta ostalim otrokom omogočila šolanje in nižjo glasbeno izobrazbo, čeprav je bilo življenje izredno težko in trdo. Otroci so jima za to nadvse hvaležni, z velikim veseljem pa se tudi spominjajo njihovih skupnih trenutkov, še posebej ob praznikih. Takrat je njihova mama znala s skromnostjo pričarati slovesno vzdušje in speči najboljšo potico ter kolač na svetu. »Ob večerih, ko smo se otroci greli na krušni peči, je ate Franc vzel harmoniko v roke ali pa je sedel za stari klavir in spremljal naše družinsko petje znanih slovenskih ljudskih in nabožnih napevov,« pravi Štefanija, ki je mama izvrstnih slovenskih citrark Neli in Karmen Kos Zidar, ki sta še dokaz več, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Kot družina vedno radi zapojejo in zaigrajo skupaj, tako kot so že večkrat tudi javno nastopali na vsakoletni prireditvi Družina poje v Andražu nad Polzelo, kjer so bili vse do lani tudi najštevilnejši.

DARKO NARAGLAV

D Moji spomini 1 (Medium)

narocite-nt

Deli