Blagodejni vplivi zelenih površin

11:59

Aleksander Ratajc, vodja celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije

»Včasih mi kdo reče, da imamo gozdarji dober poklic, ker gozd raste sam, če delamo kaj ali nič. Res raste sam, narava ubere svojo pot. A pri tem se je treba vprašati, ali gre razvoj gozda v pravo smer za človeka, in sicer v smeri boljše kakovosti, ki je plod našega strokovnega umerjanja razvoja gozdov v smislu trajnosti, večnamenskosti in sonaravnosti. Tu ni mišljena le kakovost lesa, ampak so pomembne vse vloge, ki jih ima gozd,« pravi Aleksander Ratajc, univ. dipl. inženir gozdarstva, vodja celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Gozdovi nimajo le proizvodne vloge, ampak vplivajo tudi na naše vsakodnevno življenje in počutje, so prostor za sprostitev, rekreacijo, turizem. Zato so nepogrešljiv vir dobre volje, miru in navdiha za ljudi vseh starosti. Ob podnebnih spremembah, ki smo jim priča zadnja leta in na katere nismo dovolj pripravljeni, postaja vedno bolj pomembna skrb za vsako drevo, zlasti v mestih okoljih, ob čemer ne smemo pozabiti, da so prav gozdovi blažilci teh sprememb. Zato ni vseeno, kako z njimi gospodarimo. 26 revirnih gozdarjev v celjski območni enota Zavoda za gozdove Slovenije skrbi za več kot 70 tisoč hektarjev gozdnih površin v petih krajevnih enotah: Celje, Žalec, Laško, Slovenske Konjice in Rogaška Slatina. Aleksander Ratajc pravi, da je zima zanje bolj naporna kot drugi letni časi.
V čem je ta čas drugačen za delo gozdarjev?
Gozdarji imamo celo leto dovolj dela. Posebej v tem času je dela še več, saj je treba urediti evidence našega lanskega dela, na osnovi česar pripravimo poročila o delu. Na terenu revirni gozdarji v tem času lastnikom gozdov pospešeno označujejo drevje za posek, temu rečemo odkazilo. Kmetje, lastniki gozdov, imajo namreč v tem obdobju največ časa za gospodarjenje z gozdom, poleg tega je zimski čas najbolj ugoden za posek in spravilo lesa, saj narava počiva in zato je to zanjo najmanj moteče. Hladno vreme in snežna podlaga sta optimalna za posek. Vleka lesa je v takšnih razmerah manj obremenjujoča za tla in ostalo drevje. Ker snega v teh dneh ni, sekajo delavci v zgodnjih dopoldanskih urah, ko so tla še zamrznjena.
Zaradi velikega povpraševanja po odkazilu prosim lastnike gozdov, naj bodo v teh dneh bolj strpni. 26 revirnih gozdarjev namreč pokriva območje 76 tisoč hektarjev gozdov, ki jih ima v lasti več kot 46 tisoč lastnikov oziroma solastnikov. Za nas, gozdarje, torej ni nobenega zimskega spanja.
Kmetje sekajo večinoma za lastno uporabo, višek drv prodajo, prav tako prodajajo vrednejše vrste lesa. Nekaj najkakovostnejših hlodov vsako leto namenijo za licitacijo vrednejšega lesa, ki bo v prihodnjih dneh v Slovenj Gradcu. Tudi na našem območju imamo primerke dragocenega gorskega javorja, hrasta, oreha, češnje, kakovostno smreko …
Pri tem odkazilu se gozdarji zagotovo ravnajo po določenih kriterijih, katero drevo je primerno za posek in katero ne.
Gozdar, ki pozna svoj revir, spremlja rast drevja in svetuje lastniku, katera drevesa je treba posekati. Včasih je izbira za posek skupna odločitev, saj je treba upoštevati tudi lastnikove potrebe. Strokovne osnove usmerjanja razvoja vseh gozdov so seveda zapisane v naših gozdnogospodarskih, gozdnogojitvenih načrtih in lovsko upravljavskih načrtih.
Je sodelovanje z lastniki vedno idealno?
Žal ne. Sodelovanje z večino lastnikov je dobro, a žal še ne izkoriščajo dovolj potenciala, ki ga daje njihov gozd, še vedno ne gospodarijo z gozdom dovolj aktivno. Določeni večji lastniki so od gozda ekonomsko odvisni, z gozdom aktivneje in kakovostno gospodarijo. Tudi starejši kmetje so veliko bolj navezani na gozd kot večina mlajše generacije.
Posebnost našega območja je v njegovi drobnoposestniški strukturi, kar pomeni, da imamo veliko malih lastnikov. Tem gozd ne pomeni toliko, včasih jim je celo v breme. Gozdarji si želimo, da bi tudi manjši lastniki pokazali več zanimanja za aktivnejše gospodarjenje s svojimi gozdovi. To je še posebej pomembno v primeru ujm, ko je treba čim prej sanirati poškodovana drevesa. V primeru poškodovanja smrekovih dreves obstaja namreč velika nevarnost namnožitve podlubnikov in ko se to zgodi, je škoda še večja, če se lastnik ne odzove hitro in gozda ne sanira pravočasno. V zadnjih desetih letih je bilo zaradi ujm in posledično lubadarja posekanega približno 600 tisoč kubičnih metrov lesa, to je kar 22 odstotkov celotnega desetletnega poseka. Zadnja ujma je bila pri nas decembra 2017, to je bil vetrolom, ki je poškodoval 30 tisoč kubičnih metrov lesa. Do zdaj smo v naši območni enoti gozdove po vseh ujmah uspešno sanirali.
Kako ocenjujete trenutne razmere v gozdovih celjske območne enote?
Lahko rečem, da so gozdovi v celjski območni enoti v dobri kondiciji. Imamo biotsko pestre, stabilne, vitalne in razmeroma kakovostne gozdove. To je zasluga tudi naših gozdarskih predhodnikov in mojih sedanjih sodelavcev, na katere sem ponosen.

TATJANA CVIRN

Foto: SHERPA

Več v tiskani izdaji Novega tednika številka 4

Aleksander Ratajc, Zavod za gozdove - 17.1.2020 poslana na NT
Aleksander Ratajc, vodja celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, pri enem od vhodov v Mestni gozd, ki je posebnost v slovenskem merilu.

Deli