»Brezbrižnost do sebe je pravzaprav najbolj sebična«

Mentorica za podjetnice in motivatorka za ženske Melita Močnik Okorn

12:02

Trenutka, ko se je ujela v žametno kletko vsakdanje rutine, se spomni še danes. Njeno življenje se je zdelo popolno. Ljubeč mož, krasna otroka, prijeten dom in ugledna služba. Vprašanje »ali je to vse v življenju« je v zraku obviselo skoraj nespodobno. A prav na tem kamnu spotike je zastavila samostojno poslovno pot. Ker so prav ženske najpogosteje ujetnice lastnih prepričanj, da v življenju pač ne morejo imeti vsega. Da je poslovni svet lahko ukrojen zgolj po moško in da se iz malih vsakdanjih dosežkov ne da zgraditi posla, ki bi plačal položnice. Melitina izkušnja je drugačna, zato ženske spodbuja – upajte si na svoje!
»Bila sem tipična pridna punčka. Vedno tiha in prijazna, odlična učenka, idealen otrok,« začne svojo zgodbo. Čeprav nikoli ni čutila pritiska staršev, si je v sebi ustvarila vzorce in pričakovanja, po katerih je vedno vse naredila prav. Diplomirala je iz ekonomije in se zaposlila v financah. »Vedno sem si želela biti uspešna, ta svet me je privlačil, z vrednostnimi papirji sem trgovala tudi v prostem času. Imela sem dobro službo in obetalo se mi je napredovanje.« Po enajstih letih dela na tem področju pa je vsa bleščava nenadoma odpadla. Vedno bolj togo in neosebno vzdušje v kolektivu jo je začelo dušiti. »Poskušala sem uvesti vsaj malo sproščenosti in medčloveške povezanosti, a smo postajali vedno bolj uniformirani, vedno bolj smo bili pod stresom, še klepet ob kavi je postal nezaželen, če že ne prepovedan.«

melita 1

»Rada raziskujem nove in drugačne stvari. Moje poslanstvo je spodbujati druge ženske, da si upajo nekaj več. Da si upajo slediti sanjam, ustvariti nekaj svojega ob službi ali v svojem poslu Da si upajo narediti nekaj drugače, kot se od njih pričakuje, čeprav so mame in žene. Želim jim biti v navdih. Želim, da v svojih očeh spet prižgejo tisto iskrico.«

»Ko se v življenju ali poslu zalomi in se zdi, da smo pred zidom, se vrnimo na izhodišče. Prisegam na moto ›Nase. Vase. Zase‹. Ko res ne vem, kaj bi, si naredim aromaterapevtsko kopel, prižgem si svečko, izklopim telefon in se zaprem v kopalnico. Tudi če je to v sredo ob dvanajstih. Ko se potem vrnem za računalnik, se stvari običajno obrnejo v pravo smer ali pa se porodi dobra zamisel.«

»Zaslužek je podvržen življenjskim ciklom. Enkrat raste, drugič pada. Nič v življenju ne gre samo navzgor, tudi narava deluje v ritmu (noč/dan, plima/oseka …). Nobeni novi podjetnici ne pravim, da bo vse rožnato. Hkrati jo pripravim, da ve, kaj pričakovati, da se ne ustraši neuspehov in da vztraja.«

»Pogosto smo prepričane, da je poslovni svet moški in da je garanje vrednota. Ob vsaki odločitvi se sprašujemo, kaj bodo pa drugi rekli in si zaradi tega včasih ne dovolimo sredi sončnega dneva niti v miru spiti kave na vrtu. Podzavestno se blokiramo in rinemo tja, kjer za nas ni in ne more biti cvetoče prihodnosti.«

»Ko gradiš svoj posel, se tudi osebnostno razvijaš. Nimaš druge izbire. Sama sem imela grozen strah pred izpostavitvijo. Še pri fotografiranju sem se postavila v ozadje, kolikor je bilo le mogoče. Zdaj pa snemam intervjuje. In moje stranke enako. Z malimi koraki lahko prestopiš tudi svoje največje omejitve.«

StO

Celoten intervju je objavljen v Novem tedniku 6. decembra 2018.

 

narocite-nt