Carmen Romih je, ko je bila stara 45 let, zbolela zaradi raka dojk

12:16

Šentvidčanki Carmen Romih so pri 45 letih diagnosticirali raka dojk. Tri leta kasneje je srečna, da je tudi v tej težki zgodbi našla precej pozitivnih trenutkov, predvsem je spremenila odnos do sebe in ljudi. »V nesreči spoznaš prave prijatelje in ljudi, ki ti stojijo ob strani, ko je hudo. Za njih sem hvaležna, predvsem pa, da sta otroka vso kalvarijo tako dobro prenesla.«

Carmen Romih

Kako se je začela vaša zgodba o diagnosticiranju raka na dojkah?
Konec avgusta 2015 sem si zatipala zatrdlino v prsih. Takoj ko sem jo zatipala, sem se naročila pri zdravniku. Nekaj dni kasneje sem imela prometno nesrečo. Varnostni pas me je močno zategnil in v območju prsi me je močno bolelo, zato sem zdravnika še posebej prosila, če me lahko pazljivo pogleda, ker sem začutila zatrdlino v prsih. Zdravnik je naredil mamografijo, ki ni nič pokazala. Takrat mi je rekel: »Srečnica ste, kajti ena pred vami te sreče ni imela.« Nekaj mi ni dalo miru, verjetno tudi njim, zato so mi v celjskem zdravstvenem domu naredili še ultrazvok dojk. Takrat nisem bila več srečnica.

Mamografija ni nič pokazala, ultrazvok je bil pozitiven. Samo zaradi svojega šestega čuta ste ušli še večji nesreči.
Vztrajen moraš biti. Meni na mamografiji ni nič pokazalo, a sem dobila še pregled z ultrazvokom, ki je pokazal zatrdlino. Rak je bil v Celju velik en centimeter, a ko so me operirali, je bil velik že šest centimetrov. Spomnila sem se, kasneje seveda, da sem na morju zatipala neko zatrdlino, a sem kasneje pozabila nanjo. Če bi šla prej na pregled, se mogoče rak ne bi razširil na bezgavke. Veliko je sreče. Verjetno. Ko sem izvedela, da je zatrdina v dojki rak, sploh nisem dojela, da se to dogaja meni. To je bil 8. oktober. Mislim, da so bili vsi okoli mene bolj šokirani kot jaz. Tisti dan sem tudi v službi povedala, da se bo moja bolniška raztegnila zaradi druge nesreče. Vsakemu, ki sem mu povedala za bolezen, sem se ob tem še zjokala. Moja kalvarija se je tako začela. V četrtek sem izvedela za diagnozo in v ponedeljek sem že bila pri dr. Breclju na onkološkem inštitutu v Ljubljani. Spet sem bila šokirana, ko se je z mano pogovarjal tako neposredno, kot da sediva za mizo in se pogovarjava o zabavi, ki jo organizirava. Predlagal je, da bi mi odrezal del prsi, jaz sem predlagala, naj odreže kar celoto. Plastični kirurg Krešimir Božikov mi je naredil rekonstrukcijo dojk z mojim tkivom.

Carmen Romih
Carmen Romih

»Velikokrat sem imela občutek, da so se me ljudje izogibali. Ljudi je strah, ker ne vedo, kako se obnašati in kako pristopiti. Pri meni ni bilo tako. Meni je bil ljubši pogovor. Ljudem svetujem, če ne vedo, kako bi pristopili, da enostavno pokličejo. Če nekomu ne bo do pogovora, bo že povedal.«

»Mesec, ko sem imela raka v sebi, je bil najhujši. Takrat vidiš okoli sebe samo srečne in zdrave ljudi. Nevoščljiva sem jim bila za njihovo – vsaj navidezno – srečo.«

BARBARA GRADIČ OSET
Foto: SHERPA

narocite-nt

Deli