“Če imaš denar, še ne pomeni, da imaš okus.”

10:41

Arhitekt Boštjan Matul o kakovostni arhitekturi in razumevanju drugačnih stališč

V pisarni, kjer sva se pogovarjala, se je začela njegova pot. »Najprej sva bila sama z Alešem Straškom, zdaj nas je v biroju nekaj več,« je pogovor začel Boštjan Matul, vodja projektivnega biroja AB objekt, ki sta ga z omenjenim ustanovila leta 2008. Od takrat je studio izpeljal zavidljivo število uspešnih projektov. V biroju, ki ima sedež v Celju, poskrbijo za prostorsko in arhitekturno načrtovanje, oblikovanje notranje opreme, projektiranje gradbenih konstrukcij in gradbeni nadzor.

Arhitekt Boštjan Matul - 16.8.2019 poslana na NT
“V smislu oblikovanja ljudje še niso toliko dozoreli, da bi arhitekta prepoznali kot dobro naložbo. Ko bodo razumeli, da je treba pet do deset odstotkov celotne naložbe dati za projekt, se bo raven arhitekture dvignila, dokler bomo gledali na to kot na strošek, bomo ostali na istem.”

Delo arhitekta si veliko ljudi predstavlja zelo idilično, kot risanje arhitekturnih presežkov. A Boštjan Matul je glede tega na trdnih tleh. »Ljudje si arhitekta zamišljajo kot osebo, ki ima dobro idejo. Dobre ideje ima veliko ljudi, a jih nikoli ne uspejo uresničiti zaradi pomanjkanja tehničnega znanja ali preprostega pristopa do stranke.« Matul je pred dnevi ponosno pokazal, kako je njegov biro postavil in opremil Hotel A v Arji vasi, ki je v celoti delo njegovega biroja. Ustvarja različne stavbe, za katere si mogoče kot mladenič ni predstavljal, da se bo podpisal pod njih. »A že kot dvanajstletnik sem bil odločen, da bom arhitekt.« Odločnost je njegova vrlina.

Katere so bile smernice, ki ste jim sledili pri gradnji Hotela A?
Najprej smo morali upoštevati prostorske pogoje. Marsikdo se vpraša, kako je lahko hotel tako blizu avtoceste. Mislim, da ni hotela v širši Evropi tako blizu avtoceste in v tem primeru se je to prepoznalo kot priložnost. Ta prostor je že bil namenjen gradnji motela, ko ga je zdajšnji lastnik Enes Draganovič odkupil. To ni družinski hotel, ampak je namenjen prehodnim gostom, za poslovneže. Oblikovali smo ga glede na obstoječe pogoje, želje in glede na to, da smo se hkrati arhitekturno izrazili. Omejeni smo bili z višino stavbe, saj je blizu avtocesta. A to smo rešili s stopničenjem, ko je na strani avtoceste stavba nižja, na drugi, bolj odmaknjeni strani, pa višja. Prav tako smo s tem omejili hrup z avtoceste.

Arhitekt Boštjan Matul - 16.8.2019 poslana na NT
“Omejevanje je vedno dobro, v vsakem prostoru in času. Ljudje narobe razumejo, kaj je svoboda izražanja. Sito mora biti, da dobro ostane na vrhu.”

V Sloveniji se počasi prebuja koncept Odprte hiše, ki želi približati dobro arhitekturo tudi širšemu občinstvu. Kako vam je všeč ta koncept in ali deluje?
Všeč mi je, a navadnemu človeku dobra arhitektura še vedno ni dovolj približana. Če arhitekturo primerjam z gledališčem, je večina ljudi navdušenih nad komedijami, te so v gledališču vedno dobro obiskane. Resna dramska dela spremlja le peščica ljudi. Kaj točno bi lahko bile v naši stroki komedije, ne vem (smeh). Odprte hiše spremljajo študenti arhitekture, stroka in še kakšen zanesenjak je vmes. V tujini je to znana stvar, pri nas pa se razvija. Ampak v pravo smer.

Zanimivo je, da letos v Savinjski regiji skoraj ni bilo hiš na ogled. Tudi nobene vaše arhitekture.
V Savinjski regiji ni toliko nove arhitekture oziroma je je več v osrednji in zahodni Sloveniji. S to težavo se spopadajo tudi organizatorji. Da nas letos ni bilo, je razlog, da si ne želimo vsakega svojega projekta predstaviti, enako tudi, da tega ne želijo investitorji. Vsak si ne želi, da tujci hodijo po njegovi dnevni sobi.

Slovencev torej ne zanima dobra arhitektura?
Bivanjska kultura pri nas je zelo nizka, to je prva stvar. Preživeli smo obdobje, ko so generacije naših staršev zmogle vse same. Ekipa, ki je v sredo igrala nogomet, je v soboto zidala hišo. Vse so znali sami postoriti in to izginja, prihajajo mladi, ki nimajo znanja in časa ter za delo plačajo. Tukaj se kažejo nove priložnosti. V smislu oblikovanja ljudje še niso toliko dozoreli, da bi arhitekta prepoznali kot dobro naložbo. Ko bodo razumeli, da je treba pet do deset odstotkov celotne naložbe dati za projekt, se bo raven arhitekture dvignila, dokler bomo gledali na to kot na strošek, bomo ostali na istem. Je pa v današnjem času, ko je vse instant in ima kratko vrednost trajanja, to še težje dosegljivo.

Arhitekt Boštjan Matul - 16.8.2019 poslana na NT
“Ne zdi se mi pravilno, da ljudje, ki za hišo porabijo lepo vsoto denarja in izbirajo drage obloge in materiale, vanjo dajo opremo iz Ikee. Imeti na dobrem avtu povprečno pnevmatiko, ker je bila poceni, je skregano z logiko. Tako je pri hišah in vseh drugih stvareh v življenju.”

Si lahko arhitekta privoščijo le tisti z denarjem?
Če si si zmožen privoščiti hišo za dvesto tisoč evrov in več in k temu prišteti še druge stroške, potem ni vprašanje, če si ga lahko privoščiš, ampak je vprašanje zmožnosti razmišljanja, kaj lahko pridobiš. Imeti moraš tudi nekaj tisoč evrov za projekt. Tako pač je. Žal je povprečja dovolj tudi v arhitekturi.

BARBARA GRADIČ OSET
Foto: SHERPA

Daljši pogovor si preberite v tiskani izdaji Novega tednika!

Deli