»Če želiš imeti srečen zakon, ne moreš imeti uspešne kariere«

14:11

Eden najuspešnejših slovenskih kantavtorjev Adi Smolar letos praznuje šestdeset let. Kmalu bo slavil štirideset let, odkar je na slovenski glasbeni sceni. Velja za enega najizvirnejših kantavtorjev pri nas. Z nostalgijo gleda na prehojeno pot. A kot pravi, brez kančka obžalovanj in grenkobe. Vse je moralo biti tako, kot se je zgodilo. »Zdaj je pravi čas, da lahko nekaj naredimo.«

Adi Smolar - 15.9.2019 poslana na NT
»Če mi kdo reče, naj ostanem takšen, kot sem, sprejmem to z bolj prizanesljivim nasmeškom, ker ne nameravam ostati takšen, kot sem. Vedno je treba kaj popraviti. Tudi v svojih pesmih pozivam ljudi, naj postanejo še boljši.«

Letos praznujete šestdeset let, skoraj štirideset let ste na slovenski glasbeni sceni. V tem času je bilo precej družbenih sprememb in sprememb v vašem življenju, a hudomušno iskriva besedila in pričeska ostajajo.
Videz se spreminja, zdaj si puščam brado in rahlo sem osivel. Mogoče so določene tematike bolj v ospredju, kot so bile pred desetletji. Vedno znova spoznavam, da ljudi pritegneta navidezna preprostost mojih besedil in njihova sporočilnost. Ta se nikoli ni spremenila, besedila so vedno imela rep in glavo. So odraz mojega načina razmišljanja in življenja. Če se že spreminjam, se samo na bolje. Sem pristaš tega, da ljudje ne nazadujemo. Če mi kdo reče, naj ostanem takšen, kot sem, sprejmem to z bolj prizanesljivim nasmeškom, ker ne nameravam ostati takšen, kot sem. Vedno je treba kaj popraviti. Tudi v svojih pesmih pozivam ljudi, naj postanejo še boljši. Zadnjih 38 let, odkar nastopam po slovenskih odrih, spoznavam, da ustvarjam lepe spomine. Marsikdo po koncertu pristopi k meni in mi pove, da ga moja glasba spremlja že celo življenje, da ga je kakšna pesem potolažila in mu pomagala pri odločitvi. Marsikdo prinese s sabo fotografijo, na kateri je še kot otročiček fotografiran z mano, zdaj pa pride na moj koncert z družino. To me navdaja s prijetnem občutkom, da jim že celo življenje s svojimi besedili, nasveti stojim ob strani. Ena takšna pomirjenost pride z leti. V vseh teh letih sem dal veliko od sebe, sem zelo pomirjen in me minljivost na straši. Če živiš vsak dan posebej, če ustvarjaš, potem veš, da si nekaj naredil, kar bo ostalo zapisano v srcih ljudi. To me navdaja z mirom.

A miru ni letos, ko praznujete šestdeset let udejstvovanja. Zakaj ste si zastavili, da bo to leto koncertov?
Rojstni dan sem praznoval doma, ob meni sta bila sinova. To je bilo uradno praznovanje, ki se je nadaljevalo na koroškem radiu, kjer so pripravili oddajo o meni. Razmišljal sem, da velik del življenja preživljam na odru pred ljudmi. Zato bi bilo lepo, da bi pomembno obletnico praznoval v družbi tistih, ki me imajo radi. To so moji zvesti poslušalci in zato sem se odločil za serijo koncertov. Moje praznovanje je narejeno tako, da hodim iz kraja v kraj, koncertiram in sem počaščen, ker se z mano veselijo moji oboževalci. Vedno znova mi je ljubo, ko vidim, koliko ljudi zna moja besedila na pamet. Globoko se zavedam minljivosti, zato z zadovoljstvom hodim z odra na oder, ker vem, da to ne bo večno. Slejkoprej se bo končalo.

Adi Smolar - 15.9.2019 poslana na NT
»Žalostno je, da so povprečni ljudje zelo sovražno nastrojeni do vseh tistih, ki so drugačni od njih. Če živiš povprečno, še ne pomeni, da imaš pravico obsojati tiste, ki ›štrlijo‹ izven okvirov.«

Nekatera vaša besedila so stara trideset let in so enako aktualna kot pred časom.
Besedila govorijo o človeških vrednotah, izogibam se ozkim tematikam. Moja besedila so večgeneracijska, vsakdo lahko kaj uporabnega prepozna. Bognedaj da bi crknu televizor je namenjena vsem nam, ki smo malo zasvojeni z virtualnostjo in računalniki. Besedilo sem napisal leta 1995 in je trideset let kasneje še vedno aktualno. Večina besedil je večnih, razen če bi se zgodilo, da bi se ljudje spametovali in bi moja besedila postala neaktualna. Recimo krasno bi bilo, če bi pesem o prepirljivosti šla v pozabo. Določene pesmi so narejene z željo, da bi se kaj spremenilo. Ne vem, kaj se v človekovi podzavesti zgodi, ko sliši mojo pesem, upam, da se ga dotakne.

Vaša pesem Povprečnost govori o tem, da če želimo živeti srečno, je dobro, da smo predani povprečnosti. Seveda je to spet kritika, a drži, kdor je povprečen, bo dobro prišel skozi življenje.
Žalostno je, da so povprečni ljudje zelo sovražno nastrojeni do vseh tistih, ki so drugačni od njih. Namesto da bi povprečni ljudje razvili svoje talente, se skrijejo v povprečnosti in postanejo nevoščljivi ter zamerljivi. Če živiš povprečno, še ne pomeni, da imaš pravico obsojati tiste, ki »štrlijo« izven okvirov. Pozivam ljudi, naj ne bodo nestrpni, naj ne obsojajo drugače mislečih. Pogosto najdejo smisel življenja v obsojanju drugih, namesto da bi pogledali vase. Vsak naj pometa pred svojim pragom. Pretirano poveličevanje lastnega mišljenja je brez pomena. Zelo pogumni ljudje so tisti, ki znajo na podlagi argumentov korenito spremeniti svoj pogled na življenje. Zelo pomembno je, da imamo odprta srca, da znamo brzdati čredniške nagone. Moramo se osredotočiti na lepo, ne na grdo. Ko pride domov otrok s slabo oceno, ga karamo, a ko pride z lepo, ga ne pohvalimo.

Adi Smolar - 15.9.2019 poslana na NT
Ne smemo izgubljati časa za preteklost, ampak moramo izkoristiti dneve, ki so še ostali. A dobro je, da se vsak dan sproti zavedamo pomembnosti trenutka, ki nam je dan. Žal smo nagnjeni k temu, da odlašamo s stvarmi, ki bi jih radi naredili, ker mislimo, da bomo doživeli idealne razmere.«

BARBARA GRADIČ OSET
Foto:SHERPA

Daljši intervju si preberite v tiskani izdaji Novega tednika!

Deli