Citre – kot bi v naročju držal žensko

11:22

Boris Andrej Mlakar je znan po režiji številnih dokumentarnih in treh celovečernih filmov. Njegova velika ljubezen so tudi citre. Prepričan je, da imajo vsake svojo dušo in zgodbo. »V citre je del sebe vložil človek, ki jih je izdelal. Še več je vanje vložil človek, ki je nanje igral. Nato so jih dedovali iz generacije v generacijo. Ko naletim na takšno zapuščeno glasbilo, se mi pred očmi zavrti ves film o njem. Ker niti dve glasbili nista podobni, je draž toliko večja,« pravi.

Zanimanje za ta glasbila je pri sogovorniku zbudil njegov stari oče Franc Ahačič. Ta je bil po pripovedovanju sogovornika velik citraš, po poklicu sicer »šuštar«, doma iz Tržiča. Mladeniču je podaril prve citre in ga naučil igrati prve akorde. Ker je čudovito igral, ni bilo vnuka prav nič težko navdušiti za to brenkalo.

Danes je v zbirki Borisa Andreja Mlakarja že več kot sto dobro ohranjenih glasbil. Nekaj je takšnih, ki čakajo, da jih osveži pridna roka strokovnjaka oziroma restavratorja. To je za Mlakarja, ki bi rad v prihodnosti temu posvetil več časa, svojevrsten izziv. Se pa trenutno posveča še eni obnovi. Mož, ki zase pravi, da je razseljena osebnost (zaradi učiteljskega poklica matere se je v mladosti pogosto selil, osnovno šolo ter gimnazijo je obiskoval v osmih krajih) zdaj v Šoštanju obnavlja rojstno hišo starega očeta, zgrajeno približno leta 1630.

Od bordunskih do koncertnih

Izraz citre je pri nas v eni od svojih pridig prvi zapisal Janez Svetokriški. Govoril je, naj se ženske ne prepirajo s svojimi možmi, ampak naj jim raje milo zaigrajo na citre in bo vse v redu, je povzel sogovornik. V 19. stoletju so bile pri nas znane bordunske citre, ki so jih ljudje večinoma izdelovali sami.

Mlakar zbira koncertne citre. Gre za srednjeevropske oziroma alpske citre, ki imajo ponavadi pet melodijskih in do 47 spremljevalnih strun, uglašenih v kvintnem krogu. Glasbilo s tovrstno razvrstitvijo harmonije je bilo prvič izdelano približno leta 1838. Zastopano je bilo v večjih glasbenih sestavnih, tudi v orkestrih. Najprej so ga izdelovali goslarji, torej tisti, ki so bili strokovnjaki za les in glasbila, saj so znali igrati tudi na violino. Med citrami v Mlakarjevi zbirki so najstarejše izdelane med letoma 1840 in 1850.

TINA STRMČNIK
Foto: SHERPA

Več v zadnji številki Novega tednika.

Boris Andrej Mlakar, zbiratelj citer in režiser
Boris Andrej Mlakar v svoji zbirki hrani med drugim citre Antona Karasa in Frana Koruna Koželjskega. Še posebej ljube so mu tiste, ki mu jih je podaril stari oče Franc Ahačič. Tokrat smo ga v fotografski objektiv ujeli s citrami, ki jih je nedavno našel na enem od boljših sejmov.

Zbiratelj citer Boris Andrej Mlakar je diplomiral na AGRFT. Podiplomski študij je opravil v Münchnu. Podpisal se je pod tri celovečerne filme, in sicer Christophoros, Halgato in Mokuš, ter pod približno sedemdeset dokumentarnih filmov.