Dan zmage in dan Evrope tudi dan zmage nad koronavirusom?

V luči 75-letnice konca druge svetovne vojne

15:00

Obeleževanje 9. maja, dneva zmage in letošnje 75-letnice konca druge svetovne vojne, je prejšnji konec tedna minilo brez velikih slovesnosti doma in po svetu. Zaradi epidemije koronavirusa je prvič doslej odpadla celo vojaška parada na Rdečem trgu v Moskvi. Kaj v simboličnem smislu pomeni takšno okrnjeno zaznamovaje visokega jubileja? V kolikšni meri je ta zgodovinski dogodek zaradi tega izgubil pomen? Koliko je bil zaradi tega manj odmeven dan Evrope, ki ga prav tako zaznamujemo 9. maja? Ali je glede na razvoj epidemije koronavirusa v Evropi dan zmage pomenil simbolno zmago nad virusom?

Magistrat v Celju 13. maja leta 1945 in Rdeči trg v Moskvi, 9. maja 2020.
Magistrat v Celju 13. maja leta 1945 in Rdeči trg v Moskvi, 9. maja 2020.

Vsa ta vprašanja so si v minulih dneh zastavljali mnogi – politiki, zgodovinarji, vojaški strokovnjaki, pisatelji, publicisti, novinarji … In se najbrž spraševali tudi o tem, kakšno sporočilo naj ima virtualno obeleževanje visokega jubileja dneva zmage in dneva Evrope v razmerah epidemije koronavirusa, ko se EU ni prav izkazala z enotnostjo in s solidarnostjo, ko se krepi rivalstvo med ZDA, Rusijo in Kitajsko, ko se nam obetata konec globalizacije in svetovna recesija.

Maj, v katerem obeležujemo dan zmage in dan Evrope, je tudi mesec mladosti, razgibanosti, živahnosti, pravega pomladnega navdušenja, življenjske radosti. Kljub apolitičnosti, ki je bolj ali manj značilna za večino mladih, ti ne morejo kar mimo omenjenih praznikov in letošnjega jubileja. Nenazadnje so oni tisti, ki bodo to tradicijo in zgodovinski spomin ohranjali ter krepili ali tudi ne.

Zakaj v Sloveniji tako mimobežno zaznamujemo 9. maj, praznik, ki res ni dela prost dan? Sicer pa tudi tistih, ki takšni so in so tudi povezani z našo zgodovinsko potjo do samostojne države, ne praznujemo prav navdušeno. »Doba korone« je omenjena vprašanja, a tudi dileme in poglede v prihodnost ob nedavnem prazniku in jubileju samo še še bolj izpostavila. Za iskanje odgovorov in razmišljanj o teh vprašajih smo se obrnili na nekaj znanih ljudi, strokovnjakov z različnih področij, ki so s temi temami pomembno povezani: dr. Tončka Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje, mag. Viktorja Krajnca, upokojenega brigadirja Slovenske vojske, Sonjo Majcen, direktorico Celjskega mladinskega centra (MCC), Petra Pera Lovšina, legendo slovenske rock glasbe.

obdelana_portreti dan zmage-2Več v tiskani izdaji Novega tednika.

ROBERT GORJANC

Foto: MNZC, Zbirka Pelikan, SHERPA, RG

Grafična montaža: IGOR ŠARLAH

Deli