Deficit ustvarja kršitve in napredek

Brez varjenja ni industrijskega življenja

15:11

Čeprav je danes izjemno težko najti usposobljene varilce in nasploh ljudi, ki bi se bili pripravljeni izobraziti za to delo, je varjenje osnovna tehnologija današnje industrije, pravi Andrej Lešnjak, predsednik uredniškega odbora Dneva varilne tehnike v okviru Mednarodnega industrijskega sejma v Celju in direktor Instituta za zagotavljanje in kontrolo kakovosti Q Techna.

»Varjenje je ena osnovnih tehnologij, ki se pojavljajo v industriji. Pri varjenju najprej pomislimo na velike konstrukcije, na rezervoarje in cevovode. A je varjenje veliko več kot to. Težko namreč najdemo izdelek, ki ni varjen ali kako drugače povezan s to tehnologijo. Samo avtomobil ima več kot tisoč zvarov, spajkane so naše elektronske naprave, celo vrečka čipsa se zapira z varilnimi tehnikami. Seveda je pa še vedno glavnina vsega, s čimer se srečujemo na sejmu, povezana s strojegradnjo in z izdelavo večjih komponent. A vendar to pomeni, da si ne znamo več predstavljati življenja brez te tehnologije,« razlaga Andrej Lešnjak.

Enako kot na ostalih področjih v industriji je tudi na področju varjenja veliko težav in izzivov, priznava sogovornik. Kot eno največjih težav izpostavi pomanjkanje kadrov. »Delovno mesto varilca se znajde na samem vrhu iskanih kadrov, saj le-ti mnogokrat delajo na terenu in v težkih pogojih. In kot vse kaže, bo tudi v bodoče tako.« Ob tem je povedal, da je že od nekdaj tako, da so varilci prihajali iz drugih držav, najpogosteje iz Bosne in Hercegovine in Srbije. »Pri nas je relativno malo ljudi, ki so pripravljeni poprijeti za to delo, čeprav si upam reči, da je sorazmerno solidno plačano. Je pa res, da so pogoji precej težki. Delo je več izmensko, velikokrat na terenu.«

Prav manko usposobljenega kadra pogosto privede do številnih kršitev na trgu dela, pravi izvršna sekretarka sindikata Skei Mateja Gerečnik. Ker pri nas varilcev ni, jih morajo podjetja uvažati. »Predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Delavce v Slovenijo pripeljejo različne agencije za zaposlovanje, slovenska podjetja pa jih za ta poklic priučijo. Se pa pri tem pojavlja pomanjkljivo znanj in tudi ponarejeni certifiakti.« Kljub temu, da se zaradi pomanjkanja kadra na trgu lahko pojavljajo težave in manipulacije, industrijo to hkrati sili k modernizaciji proizvodnje in posledično k napredku, je prepričana Gerečnikova. Kot še navaja, je v Sloveniji povprečna bruto plača varilca 1600 evrov, medtem ko je v Avstriji 2500 evrov. Poleg tega gre za še vedno precej težek poklic, kljub modernizaciji in robotizaciji, zato bi morali biti varilci vključeni v sistem dodatnega poklicnega zavarovanja, česar pa se delodajalci močno otepajo.

Tomaž Vuherer, predsednik društva za varilno tehniko, ki v okviru industrijskega sejma organizira državno tekmovanje varilcev, pa je izpostavil predvsem dejstvo, da je poklic varilca povsem izginil iz slovenskega šolskega sistema, kjer ga je nadomestil strojni mehanik.

Andrej Lešnjak, predsednik uredniškega odbora Dneva varilne tehnike, pa je prepričan, da je eden glavnih izzivov varilne industrije ta, da skuša dvigniti dodano vrednost, s čimer se bodo lahko povišale plače in v Sloveniji zadržalo dobre kadre.

 

LKK, foto: LKK in Celjski sejem

narocite-nt

Deli