Delavske pravice v času epidemije

8:06

Epidemija koronavirusa je čez noč spremenila naše življenje. Med najpomembnejšim v našem življenju so vsekakor delovna razmerja, ki morajo biti prilagojena čim manjši možnosti širjenja koronavirusa. Ponujajo se nam druge oblike dela, ponekod dela zmanjkuje … »Tako delodajalce kot zaposlene pozivamo k strpni medsebojni komunikaciji in k temu, da naj se delodajalec in delavec o čim več rešitvah dogovorita,« svetuje ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

delo-od-domaNajpomembnejše je, da naj delavci ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega ne želijo. V nasprotnem primeru lahko izgubijo pravico do prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti in odpravnine (razen v primeru upokojitve). Delavci morajo biti pozorni tudi na to, da ne podpisujejo praznega lista papirja.

banner-teal

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev v vseh okoliščinah in razmerah. Posebno skrb mora nameniti nosečnicam, mladim in starejšim delavcem ter tistim, ki imajo zmanjšano možnost dela. »Delodajalec mora sprejeti takšne ukrepe, ki zmanjšujejo izpostavljenost na najmanjšo raven okužbe. Pri ukrepanju so mu lahko v pomoč priporočila NIJZ in drugih pristojnih ustanov. Poleg tega mora delodajalec upoštevati vsakokratne uredbe in druga navodila vlade,« navaja ministrstvo za delo.

Ena od rešitev v času epidemije je delo na domu. Tega delavcu delodajalec enostransko ne more odrediti, a mu lahko zaradi spremenjenih okoliščin ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za delo na domu, za katero je potreben delavčev pristanek. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja tako, da uporablja informacijsko tehnologijo. »Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o delu na domu za celotno trajanje delovnega časa, kar pomeni, da lahko delavec delo opravlja samo na domu oziroma v prostorih po svoji izbiri,« navaja ministrstvo. Prav tako je mogoča pogodba, ki določa, da lahko zaposleni opravlja delo na domu le del svojega delovnega časa. To lahko pomeni le nekaj ur, posamezen dan ali več dni v tednu. »Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi,« še omenja ministrstvo. Treba je tudi povedati, da ima delavec, ki opravlja delo na domu, enake pravice kot tisti, ki dela v prostorih delodajalca. O tem, da namerava organizirati delo na domu, mora delodajalec obvestiti inšpekcijo za delo. Ta lahko takšno delo prepove v primerih, če je za delavca ali njegovo okolje škodljivo ter če gre za dela, ki se jih doma ne sme opravljati.

Neplačane odsotnosti z dela – to je neplačani dopust ali izredni dopust – delodajalec ne more odrediti enostransko. Splošna delovna zakonodaja takšne oblike delavčeve odsotnosti ne ureja, urejajo pa jo kolektivne pogodbe. Nekatere določajo, da se morata delavec in delodajalec dogovoriti tudi glede obveznosti plačila prispevkov (v primeru odsotnosti nad 30 dni). Gre za tolmačenje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na drugo delovno mesto
Čas epidemije sili delodajalca v različne ukrepe. In kako je v primeru, če želi delodajalec delavca premestiti na drugo delovno mesto? Za to dejanje je načeloma potrebna nova pogodba o zaposlitvi. Med delovnim razmerjem seveda lahko pride do okoliščin, zaradi katerih potrebuje delodajalec delavca na drugem delovnem mestu. »Novejše kolektivne pogodbe dejavnosti praviloma vsebujejo določbo o začasnem opravljanju drugega dela in pri tem določajo dopustne razloge za odrejanje drugega dela, časovno omejitev takšnega dela, plačo, ki pripada delavcu v tem času, in druge pogoje za takšno delo,« odgovarja ministrstvo za delo. Možnost začasnega opravljanja drugega dela omogoča tudi 33. člen Zakona o delovnih razmerjih. V 169. členu je urejena tudi možnost spremembe dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. To je mogoče v primeru, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali delodajalčevo premoženje. V takšnih primerih sta lahko vrsta in kraj opravljanja dela začasno spremenjena tudi brez delavčevega soglasja, vendar le dokler trajajo te izjemne okoliščine.

Na dopust?
Pri odločanju o koriščenju letnega dopusta mora delodajalec upoštevati potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti. Ali lahko delodajalec odredi letni dopust v času izpada dela ali zaradi poslovnih razlogov med začasnim čakanjem na delo ali odrejeno karanteno? »V dogovoru z delavcem se je mogoče dogovoriti tudi o izrabi letnega dopusta, vendar mora delodajalec upoštevati navedene zahteve, ki omejujejo njegovo diskrecijo z namenom, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom,« sporoča ministrstvo.

Tudi med delom na domu mora delodajalec vpisovati v evidenco podatke o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim in krajšim delovnim časom ter nadure. »Delavec, ki opravlja delo na domu, mora torej voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu. Menimo, da je mogoč tudi poenostavljen dogovor, da delavec sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od osem ur,« odgovarja ministrstvo za delo.

In kako je s kolektivnim dopustom? Delodajalec ga lahko določi. »Zaradi uresničitve temeljnega namena letnega dopusta je pri tem bistveno, da ne omeji ali negira pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani,« pravi ministrstvo. Gre torej za počitek in rekreacijo ter družinske obveznosti. Ko delodajalec nima dela ali ima težave z zagotavljanjem delovnega procesa, je bistveno, da delavcu omogoči tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se prvenstveno upoštevajo možnosti počitka in rekreacije ter družinske obveznosti delavca.

BRANKO JERANKO

Deli