Dober učitelj mora verjeti v to, kar uči in pripoveduje

8:14

Delo učiteljice Katje Gruber je na državni ravni prepoznala tudi strokovna šolska komisija, ki ji je podelila nagrado na področju glasbenega delovanja. Med drugim je pohvalila njeno strokovnost, radovednost, vztrajnost in prepoznavno energijo. S pomočjo teh odlik je vzgojila bodoče pevce ter jih z glasbo zasvojila za celo življenje.

DL3U9933
»Avtoriteta izhaja iz karakterja človeka, kako spoštuje sebe in svoje delo.«

Med številnimi priznanji imate zdaj še najvišje priznanje na strokovnem področju. Kakšni so občutki?
To je drugačno priznanje, kot ga dobim po vsakem nastopu od staršev, sodelavcev in krajanov. To pomeni, da moje delo odzvanja tudi navzven in da ga opazijo tisti, ki ga tiho spremljajo in za katere pogosto mislim, da sploh ne vedo, kaj delam. Nagrade se veselim tudi zato, ker poleg učenja na glasbenem področju počnem še zelo veliko drugih stvari in to priznanje zaobjema tudi tisto, kar ni dovolj opaženo, razen na zborovskih seminarjih, kjer z veseljem svoje znanje podajam tudi drugim.

Ena od udeleženk vašega seminarja je zapisala, da je vaše delo potrditev, da za kakovosten zbor nista pomembna velikost šole in število učencev, temveč kontinuirano delo, motivacija, žar in navdušenje učiteljice.
Imam srečo, da lahko v tej manjši šoli glasbeno umetnost poučujem tudi na razredni stopnji. Zgodnja leta se mi zdijo izredno pomembna za izoblikovanje posluha. Res je krasno, da lahko v tretjem razredu dvakrat na teden poučujem glasbo. Pri teh urah naredim največ na razvoju posluha otrok. Pri pouku glasbe zelo veliko prepevamo, od ljudskih pesmi do popevk. Ko otroci odraščajo, jim petje ni več toliko pomembno. Za njih so potem zanimive tuje popevke, a kljub temu vzdržujem, da v razredu pojejo vsi, tudi mutirajoči učenci. Po osnovni šoli imajo naši otroci lep nabor pesmi, ki jih znajo zapeti.

DL3U9908
»Imam srečo, da lahko v tej manjši šoli glasbeno umetnost poučujem tudi na razredni stopnji. Zgodnja leta se mi zdijo izredno pomembna za izoblikovanje posluha.«

Verjetno je prava umetnost, da najdete pravo ravnotežje med zahtevnostjo pesmi in navdušenjem otrok nad prepevanjem.
Takoj vidim, če sem preveč ambiciozna. Mladinski zbor sestavljajo najstniki, ki jim veselje hitro upade, zato jim je treba vsake toliko dati nekaj lažjega. Da se hitro naučijo. Na tekmovanje gremo skoraj vsako leto, zato se moramo naučiti vsaj tri zahtevne pesmi, poleg tega se naučimo še nekaj lažjih. Otroškemu zboru so vedno izziv zahtevnejše pesmi, ker otroci še nimajo občutka, ali so nekaj dobro zapeli. Oni si želijo biti čim prej člani mladinskega zbora.

Bili ste štirikrat državni prvaki. Od vas se torej pričakuje določena raven petja, kar je velika odgovornost.
Ta pritisk je vedno hujši. Včasih si tudi jaz želim kakšno enostavno sezono. A otroci od mene veliko pričakujejo, vsaki dve leti gremo na tekmovanje v tujino. Letošnje leto je že takšno in lani smo se konec leta pogovarjali, kam bomo šli letos. Včasih otroke malo držim v napetosti in jim do novembra ne povem, ali gremo tisto šolsko leto v tujino. A letos gremo na tekmovanje v Italijo. Pred tem še na državno tekmovanje, vmes še na nenapovedan nastop v Zagreb, saj so nas pretekli teden klicali, ali bi prišli na njihov adventno-božični festival. Otroci so bili zelo navdušeni, rekli so celo, da jim dodatne vaje v soboto sploh niso problem.

DL3U9956
»Med počitnicami mora šola počivati. Če je nekdo pred počitnicami pridobil slabe ocene, se bo moral med počitnicami učiti, drugače se mi zdi, da bi morali otroci ta čas preživeti s starši in v naravi.«

Ali je kakšen del poklica, ki vam ni ljub?
To je ocenjevanje. Nekateri učitelji, ki nimajo dovolj avtoritete, z ocenami zastrašujejo otroke. Otroci vedno preverjajo, kje so naše meje. Imajo prefinjeno načine, da nas užalijo in prizadenejo. Ko se trudim, da bi nekaj zgradila, se potrudijo to zrušiti. Treba je veliko pogovorov. Tudi hrup v šoli je mučen, treba bi se bilo tišje pogovarjati, ne divjati po šoli. A če samo pogledam učitelje, kaj moramo narediti v tistih petih minutah odmora. Le kako naj delam počasi, brez divjanja?

BARBARA GRADIČ OSET
Foto: GrupA

Daljši intervju si preberite v zadnji številki Novega tednika!

banner-ntrc-martinovanje

Deli