Dobri učinki novosti s področja cepljenja

13:02

Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje so predstavili številne novosti v zadnjem času na področjih preprečevanja nalezljivih in nenalezljivih bolezni. V epidemiološki dejavnosti so aktualne nekatere novosti tudi na področju rednega cepljenja dojenčkov in preventivnega cepljenja za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom ter antirabične obravnave.

Eden od rakov, ki ga lahko učinkovito preprečujejo s cepljenjem na Celjskem, je rak materničnega vratu. Na Celjskem je namreč višja stopnja cepljenosti v primerjavi s slovenskim povprečjem. »V celjski regiji je bila v šolskem letu 2018/2019 precepljenost deklic v 6. razredu osnovne šole proti okužbi s HPV približno 10 odstotkov višja od slovenskega povprečja in je znašala 69,4 odstotka,« pravi epidemiologinja in predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta RS za javno zdravje Alenka Trop Skaza.

Delo na področju informiranja in izobraževanja o nacionalnih preventivnih programih za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu, dojke, debelega črevesa in danke se odvija v programih Zora, Dora in Svit – vse posameznike, ki so jim ti programi namenjeni, spodbujajo, da bi se vabilu odzvali in opravili priporočene presejalne preglede. Na Območni enoti Celje opravijo na terenu vsako leto obsežno promocijo v podporo nacionalnim preventivnim programom; tako so lani sami ali v sodelovanju z zdravstvenimi domovi v regiji izpeljali 96 preventivnih izobraževalnih dogodkov v programu Svit in 11 predavanj za krajevne skupnosti, društva in podjetja.

Med občinami v regiji je bila po zadnjih podatkih v polletju 2019 najvišja odzivnost v program Svit na Polzeli in v Gornjem Gradu, najnižja pa v Dobju in Bistrici ob Sotli. Sicer pa se celotna regija po odzivnosti uvršča v slovensko povprečje (odzivnost v regiji 64,8, v Sloveniji 65,4).

cepljenje

Na področju nenalezljivih bolezni (dejavnosti varovanja in promocije zdravja) pa se bodo tudi v letu 2020 poglobili v naloge, usmerjene v izboljševanje skrbi za duševno zdravje otrok, mladostnikov in odraslih. Posebej se bodo angažirali pri vzpostavljanju centrov za duševno zdravje na Celjskem ter nadaljnji podpori novo vzpostavljenim centrom za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih. Ena stalnih nalog strokovnjakov javnega zdravja, ki v celjski regiji ohranjajo več kot 90-letno tradicijo načrtne skrbi za javno zdravje, je usmerjena v spodbujanje zdravega življenjskega sloga in preprečevanje raka.

V epidemiološki službi izpostavljajo aktualne spremembe in novosti s področja cepljenja. »Po novem dojenčke, ko dopolnijo tri mesece starosti, cepimo s šestvalentnim cepivom (cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence B, otroški paralizi in hepatitisu B). Slednje je nadomestilo petvalentno cepivo, ki ni vsebovalo zaščite proti hepatitisu B. Dojenčki bodo cepljeni v starosti treh, petih in dvanajstih mesecev,« je razložila Trop Skaza. Odzivnost na obvezna cepljenja v celjski regiji je po epidemiološki oceni dobra in je nad državnim povprečjem.

Druga večja sprememba se je odvila na področju sistemskega urejanja cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Leto 2019 je bilo prvo, v katerem je bilo omogočeno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) s tremi odmerki cepiva v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer za triletne otroke, rojene 2016, in 49-letne odrasle, rojene 1970. V letu 2020 je cepljenje možno za vse lanske »zamudnike« in dostopno vsem, ki v bodo v 2020 stari tri oziroma 49 let.

Večje spremembe na področju antirabične obravnave pa so bile implementirane že v letu 2017, vendar so še vedno premalo poznane. »Slovenijo smo v letu 2016 razglasili za državo brez stekline. V luči tega dejstva na antirabično obravnavo zaradi ogroženosti glede stekline ni več potrebno napotiti poškodovane osebe, ki jo je v Sloveniji poškodovala domača ali divja žival, ki je sesalec in je šlo za izzvan ugriz. Na obravnavo je potrebno napotiti osebo oziroma zaradi napotitve kontaktirati epidemiologa, v primeru poškodbe na tujem, v državah, v katerih steklina ni izkoreninjena, pri ugrizih brez razloga (neizzvani ugrizi), če gre za ugriz netopirja ali za stik s tekočino vabe, ki vsebuje oslabljen virus stekline. Leto 2019 je bilo zadnje leto, ko so v Sloveniji vabe za cepljenje lisic polagali s pomočjo letal,« je pojasnila prim. dr. Trop Skaza.

SŠol

Deli