Družinska medicina: stanje je skrajno resno

11:06

Strokovni vodja ZD Celje Marko Drešček: »Dodatna dolgotrajna obremenitev zdravnikov ni več možna!«

Celotni intervju lahko preberete v tiskani izdaji Novega tednika. V njem med drugim tudi, zakaj med mladimi zdravniki ni zanimanja za delo v družinski medicini in zakaj se medicinske sestre raje odločajo za delo v ZD Celje kot pa v bolnišnici. Drešček v intervjuju odgovarja tudi na vprašanje, s kakšno birokracijo se morajo ukvarjati zdravniki in koliko časa jim to jemlje v primerjavi s pregledom bolnikov. 

Zdravniki Zdravstvenega doma Celje so pred dnevi na javnost in na Ministrstvo RS za zdravje, zdravstveno zavarovalnico in zdravniško zbornico naslovili pismo, v katerem opozarjajo, da je zaradi prevelikih obremenitev stanje na področju družinske medicine, pediatrije in šolske medicine kritično. Zdravniki svarijo tudi pred možnostjo strokovnih napak zaradi preobremenjenosti. Da je stanje res zaskrbljujoče, pravi tudi strokovni vodja ZD Celje Marko Drešček. Če je še pred letom in pol, ko je prevzel to delovno mesto, imel optimističen pogled na prihodnost, je danes ravno prihodnost tista, ki ga najbolj skrbi.

Zdravnik Marko Drešček, strokovni vodja Zdravstvenega doma Celje
Strokovni vodja Zdravstvenega doma Celje Marko Drešček

V pismu, pod katerim je poleg direktorice Alenke Obrul podpisan tudi on, zdravniki navajajo, da se posledice stanja kažejo tudi tako, da ob več odsotnostih ni več mogoče organizirati dela. »V vseh ambulantah, kjer so razpisani programi, imamo trenutno še zdravnika. Bodisi je to zaposlen zdravnik bodisi upokojen zdravnik, ki ima pogodbo z nami. Ali pa gre za drugega pogodbenega zdravnika. Toda v trenutku, ko nekdo od teh zboli, nimamo rezerve, torej zdravnika, ki bi ga nadomestil. Zakaj je tako? V povprečju imamo zdravniki v ZD Celje 104-odstotno obremenitev po normativih ZZZS (približno 2.500 glavarinskih količnikov). A strokovni normativi, podpisani z Ministrstvom RS za zdravje konec leta 2016, so za leto 2018 kar 20 odstotkov nižji (približno dva tisoč glavarinskih količnikov). To pomeni, da že zdaj delamo vsi zdravniki preko dopustnih meja. Dodatna dolgoročna obremenitev ni več možna, saj bi bili bolniki preslabo zdravstveno oskrbljeni.«

Rešitev je …

… v dodatnih specializantih, ki jih nujno potrebujemo. Trenutno dva končujeta specializacijo, trije so še v procesu šolanja. Ampak s temi bomo pokrili le obstoječ primanjkljaj zdravnikov in upokojitve v letu 2019, za nadaljnje upokojitve kadra za nadomestitve nimamo več. Ker obstoječi zdravniki ne bomo mogli prevzeti dodatnih dva tisoč bolnikov iz ambulante upokojenega zdravnika, bodo ti bolniki ostali brez zdravnika. Ob sedanjih obremenitvah ne bomo zmogli delati še več.

Kaj to pomeni za bolnike?

Ne vemo, enostavno ne vemo. Zato smo napisali javno pismo. Zdaj ko še ni prepozno. Bližamo se stopnji, ko bomo kritično potrebovali nove zdravnike. Ves čas objavljamo tudi razpise, da bi dobili najmanj tri nove zdravnike, s čimer bi ustvarili neko rezervo.

In če danes pride nekdo, da bi si v ZD Celje izbral osebnega zdravnika?

Si ga ne more izbrati, ker imajo vsi že preveč vpisanih bolnikov.

Ali ni to kršitev pravice do zdravstvene oskrbe?

Seveda je. Toda ta pravica je v celotni Sloveniji bolj na papirju kot v praksi. O tem bi več vedeli povedati zastopniki bolnikovih pravic.

Kaj bi se zgodilo, če bi bolnik sprožil tožbo zaradi tega?

Nič. Tožbe ne bi mogel dobiti. Po obstoječih pravilih vsi zdravniki v ZD Celje presegajo določeno število bolnikov in jim tako ni treba vpisovati novih. V regiji imamo sicer nekaj zdravnikov – seznam je na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – ki še sprejemajo bolnike. Ampak ti zdravniki niso v okviru ZD Celje.

Se bo zgodilo, da bo moral bolnik iz Celja k zdravniku v drugo občino?

V primeru, da bi bili čisto vsi zdravniki v regiji obremenjeni več kot sto odstotkov nad republiškim povprečjem, bi morali bolniki iti v drugo občino, da.

Več v tiskani izdaji Novega tednika. 

SIMONA ŠOLINIČ

Foto: SHERPA

narocite-nt

Deli