Ekološka katastrofa ali sosedska zavist ob jezeru?

5:00

ŠENTJUR – Direktor družbe RTG Slivniško jezero Gregor Moser, ki je od konca junija tudi zastopnik Turističnega društva Vodni park Slivniško jezero, meni, da se tik ob njegovem nedavno odprtem gostinskem lokalu dogaja ekološka katastrofa. Vzrok zanjo naj bi bili izpusti iz sanitarij sosednjega gostinskega lokala Ramna, ki lahko imajo po njegovem prepričanju tudi zdravstvene posledice za obiskovalce in kopalce. Lastnik Ramne Luka Polenšek zatrjuje, da so sanitarije priključene na čistilno napravo, ki ima vsa potrebna dovoljenja in je tudi ustrezno vzdrževana. Pregled je že opravil medobčinski inšpektorat. Medtem so različne republiške inšpekcije prijave prejele tudi glede Moserjevega lokala. Ta svojih sanitarij nima.

»Podjetje RTG Slivniško jezero je že 23 let lastnik večine kmetijskih in gozdnih zemljišč ob jezeru, politika pa želi vse uničiti,« nam je ob srečanju povedal direktor in večinski lastnik omenjene družbe Gregor Moser. O ugotavljanju lastništva zemljišč sicer presoja sodišče, saj je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS več kot 96 parcel želel prenesti, kar bi pomenilo vpis lastninske pravice v korist države. Pravdna postopka, ki segata v leto 2011 oziroma 2012, vodijo pred okrožnim in okrajnim sodiščem v Celju.

Moserja v zadnjem času moti izliv, ki se iz sanitarij na tako imenovani Ramni plaži zliva v jarek oziroma manjši potok, ki vodi po njegovem zemljišču, voda pa se naprej zliva v jezero. »Ob vročih dneh, ko je temperatura približno 30 stopinj Celzija, potok presahne, po njem se razlivajo črni madeži. To smrdi tako zelo, da moramo zapreti vrata našega lokala, čeprav se je ob koncu tedna sredi avgusta ob njem kopalo približno 350 ljudi,« je dejal. »Če bi čistilna naprav delovala ustrezno, bi iz nje morala priteči čista voda,« je povedal in izrazil prepričanje, da se v potoček stekajo fekalije. Poudaril je še, da je v približno dveh mesecih izjemno uredil območje, odstranil odpadke, pokosil travo, utrdil parkirna mesta, ki so na voljo vsem, ne glede na to, da gre za zasebno zemljišče. »Delam za ljudi, saj ti niso nič krivi,« je zatrdil. Potarnal je, da je v ureditev lokala in okolice vložil veliko denarja, zdaj pa ne more izvajati gostinske dejavnosti. Zato pričakuje ureditev izliva.

DL3U9765
Gregor Moser nam je ob obisku pojasnil, da gostje njegovega lokala na stranišče hodijo kar v sanitarije sosednjega gostinskega lokala Ramna, ki ga je sicer prijavil medobčinskemu inšpektoratu.

Prepričan, da gre za zdravstveno tveganje

O tem, da naj bi bili izlivi iz sanitarij škodljivi za ljudi in okolje, je Moser obvestil državne inšpekcije, a tudi medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki med drugim delujeta v občini Šentjur. Prepričan je, da bi morali predstavniki inšpekcij kopalce obvestiti o potencialni nevarnosti. »Je kje kakšna tabla? Sam je na zemljišče ne smem postaviti. Je kdo opozoril ljudi? Morda naši natakarji, drugi pa ne,« je povedal.

Kako pa je urejeno stranišče njegovega lokala? Ta svojih sanitarij nima, zato njegovi obiskovalci hodijo na potrebo kar k Ramni plaži, nam je povedal Moser. Meni namreč, da gre za javne sanitarije, v isti sapi pa pojasnjuje, da sanitarij za svoj gostinski objekt nima kje postaviti. »Spomladi bom na lastne stroške naredil lastno cev,« je dodal.

Pregled še ni končan

Po prejeti prijavi je inšpekcijski pregled opravila vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče mag. Nataša Kos. Ugotovila je, da mala komunalna čistilna naprava, na katero so priključene sanitarije, redno deluje in da je bil redno opravljen nadzor. Preventivno je naročila izredni pregled naprave, ki ga bo opravil pooblaščeni izvajalec. Da bi preprečila morebitne nepravilnosti, je lastniku naložila tudi izredno praznjenje čistilne naprave. »Odvod vode iz nje v odprt meteorni jarek je urejen v skladu z vodnim soglasjem, ki je bilo pridobljeno pri gradnji in v skladu z dovoljenjem, ki ga je izdala upravna enota,« je še povedala vodja inšpektorata.

Verjameta, da je zadoščeno predpisom

Da ne gre za ekološko katastrofo, je prepričan Dušan Polenšek, ki je ob jezeru pred leti začel gostinsko dejavnost v lokalu Ramna, zdaj lokal vodi njegov sin Luka. Oče in sin sta pojasnila, da sanitarije niso javne, ampak v lasti lokala. Doslej so bile na voljo vsem obiskovalcem jezera, ribičem, mimoidočim, medtem ko sta za naložbo in tudi za vzdrževanje ves čas skrbela pod okriljem lokala.

DL3U9786
Dušan (levo) in Luka Polenšek iz lokala Ramna od Moserja nista prejel nobene prošnje za soglasje, da lahko obiskovalci njegovega lokala obiskujejo stranišča na Ramni. »Doslej se na nas ni obrnil. Sanitarij ne bomo zaklepali, saj morajo biti ljudem na voljo, ko jih potrebujejo. Odkar je ob našem lokalu še eden gostinski ponudnik, se je število uporabnikov stranišča zagotovo povečalo.«

Dejala sta, da je malo komunalno čistilno napravo ob ureditvi sanitarij prevzelo Komunalno podjetje Šentjur. Naprava ima posebne senzorje, ki javljajo morebitne napake, a ti doslej na napake niso opozorili. Goščo so pooblaščeni izvajalci nazadnje izčrpali junija. Glede na našteto sogovornika ne verjameta, da bi bila za domnevno onesnaženje kriva čistilna naprava ob Ramni. Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu sta predložila vso dokumentacijo glede naprave, med drugim obratovalne dnevnike in potrdila o servisih.

Dušan Polenšek je povedal, da ima zato, da so izcedne vode iz čistilne naprave speljane v jarek, vsa ustrezna dovoljenja. »Imam tudi gradbeno dovoljenje, je pa to v sklopu parkirišča, ki je v lasti občine oziroma krajevne skupnosti. Tu so speljane vse kanalizacijske cevi, prav tako tudi lovilec olja za vse odpadke, ki pridejo s parkirišča. Obstaja možnost, da je prišlo do kakšnega mešanja teh odpadkov. Še bolj verjetno se mi zdi, da je ob visokih temperaturah prišlo do gnitja mikroorganizmov v jarku, zaradi česar verjetno malo zaudarja.«

Prijave raziskujejo številne inšpekcije

Prijave glede obeh lokalov so prejele različne inšpekcije. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ogled opravila 23. avgusta in ugotovila, da ima lokal Ramna sanitarije za goste in zase. Odkrila je neskladja v dokumentaciji na podlagi načel HACCP, zavezancu bo izdala inšpekcijsko odločbo. Ker lokal pri upravi ni bil prijavljen kot nosilec živilske dejavnosti, so ga pozvali, naj se registrira, in mu izročili ustrezno vlogo. Inšpekcijskega pregleda pri Moserjevem lokalu niso mogli opraviti, ker obrat zaradi odsotnosti lastnika oziroma direktorja ni deloval. So pa napovedali, da bodo ponovno skušali opraviti inšpekcijski pregled.

DL3U9741
Jarek, ki so si ga v zadnjem času ogledale različne inšpekcijske službe.

Na teren se je odpravil tudi Tržni inšpektorat RS. Ta med nadzorom ni mogel ugotoviti, ali oba subjekta, tako Polenškovo kot Moserjevo podjetje oziroma društvo, za opravljanje gostinske dejavnosti izpolnjujeta vse predpisane pogoje. »V ta namen so bile naknadno opravljene poizvedbe pri pristojnih ustanovah, vendar celotne dokumentacije še nismo prejeli. Tržni inšpektorat RS je namreč pristojen za nadzor gostinske zakonodaje, vendar je treba predhodno ugotoviti, ali imajo objekti pridobljeno uporabno dovoljenje.«

S primerom se ukvarja tudi celjska območna enota Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP). Prijavo v delu, ki se nanaša na rabo gostinskega objekta, obravnava gradbena inšpekcija. Inšpekcija za okolje in naravo IRSOP bo primer obravnavala skladno s svojim pravilnikom glede obravnave prijav.

Občina: »Preplah je odveč«

V Občini Šentjur mirijo, da na Slivniškem jezeru ni ekološke katastrofe in da zadnje izredne dogodke preverjajo pristojne inšpekcijske službe. »Glede na prve informacije po pregledih sklepamo, da je kakršenkoli preplah med občani in obiskovalci odveč. Je pa zadrževanje za zasebnih zemljiščih okoli jezera oziroma kopanje v jezeru, ki ni kopališče in ne sodi med kopalne vode, na lastno odgovornost.«

Pojasnili so, da so fekalije iz sanitarne enote preko čistilne naprave speljane tako, kot je predvidevalo vodno soglasje, ki ga je Občina Šentjur pri gradnji parkirišča pridobila od Agencije RS za okolje. Javno komunalno podjetje Šentjur, ki nadzoruje delovanje male komunalne čistilne naprave, pri njenem rednem nadzoru ni ugotovilo nepravilnosti. Preden ob jezeru ni zaživel Moserjev lokal, na tem območju nihče ni zaznal odstopanj oziroma izlivov fekalij.

Načrti pripravljeni, čakajo denar

Med našim obiskom sta tako Gregor Moser kot Dušan Polenšek izpostavila, da je gostinsko ponudbo težko zagotavljati brez urejene infrastrukture, predvsem kanalizacije. Iz občine so sporočili, da država v operativnem načrtu ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na Slivniškem jezeru ne predvideva ureditve javne kanalizacije. Občina je projekte za gradnjo kanalizacije tam predvidela na svojo pobudo, da bi omogočila turistični razvoj območja. Gradbeno dovoljenje že ima za prvi del predvidene ureditve, ki bi z obstoječo kanalizacijo povezala Ramno, naselje Mali Rakitovec in omogočila tlačno povezavo pod gladino jezera za Tratno. Pripravljeno ima tudi projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za drugi del gradnje kanalizacije, ki zajema območje od Ramne vse do Drobinskega.

Za gradnjo kanalizacije je skušala pridobiti sofinanciranje na različnih razpisih v letih 2016 in 2017, vendar žal ni bila uspešna. Možnosti za nepovraten denar bo v ta namen iskala tudi v prihodnje.

TINA STRMČNIK
Foto: GrupA

DL3U9736
Lokalu Ramna (desno) ob Slivniškem jezeru se je nedavno pridružila še ena gostinska ponudba (levo), za katero skrbi Turistično društvo Vodni park Slivniško jezero.

»Moj osnovni moto je ekologija, z njo se da zaslužiti največ denarja,« pravi Gregor Moser. Med drugim si želi ob Slivniškem jezeru urediti kamp, ki bi lahko sprejel 850 ljudi, in počivališče za sto avtodomov. »A dokler je kanalizacija urejena tako, se ne morem iti posla,« dodaja.

DL3U9768
Gregor Moser nam je pokazal prijavo, ki jo je naslovil na medobčinski inšpektorat in redarstvo.
DL3U9739
Stanje površinskih voda spremlja Agencija RS za okolje. Po njenih podatkih je kemijsko stanje Slivniškega jezera dobro. Tudi ocena glede na posebna onesnaževala, ki so del ekološkega stanja, je dobra. Ker Slivniško jezero ni Kopalna voda, ARSO tam ne preverja prisotnost bakterij fekalnega izvora.

»Tudi ob ostalih jezerih je več gostinskih lokalov z različno ponudbo. To je zagotovo pozitivno. Se je pa treba držati občinskega prostorskega načrta, da ne pride do zmešnjav. Pranje umazanega perila v javnosti pa je slabo za turizem,« poudarja Dušan Polenšek.

banner-ntrc-martinovanje