Empatija in znanje za dobrobit živali

14:58

»Živali so čuteča bitja, ki čutijo ugodje in bolečino. Zakonodaja sicer obširno določa, kako poskrbeti za njihovo dobrobit v domačem in delovnem okolju, a težava je, da ljudje teh določil ne poznajo dovolj.« Tudi če jih poznajo, jih nekateri zaobidejo. A kot ugotavlja Simona Šalej, univerzitetna diplomirana biologinja, je človeška empatija temelj dobrobiti živali. »Dober človek bo vedno poskrbel za svojo žival,« je prepričana sogovornica, ki se zadnji dve leti intenzivno ukvarja z izobraževanji na temo dobrobiti živali.
V okviru svojega podjetja, ki je pooblaščeni izvajalec Uprave RS za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin, skupaj s strokovnimi sodelavci veterinarji usposablja oskrbnike hišnih živali, torej tiste, ki izvajajo dejavnosti hotelov in trgovin s temi živalmi ter so organizatorji razstav in dogodkov, kjer sodelujejo hišne živali, ter za voznike in oskrbnike, ki prevažajo žive živali. Usposabljanje obsega predavanje in izpit in na podlagi tega udeleženci pridobijo potrdilo, ki ga potrebujejo za opravljanje omenjenih dejavnosti.
Šalejeva je vesela, da se teh izobraževanj udeležujejo tudi tisti, ki jih formalno ne potrebujejo, vendar želijo več izvedeti o tej tematiki. To so na primer člani društev za zaščito živali.
Izobraževati je treba že otroke
Včasih je presenečena, kako ljudje razumejo živali. »Veliko je stereotipov, pogledov, ki so jih prenesli od svojih prednikov. Mislim, da je malo tistih, ki namenoma mučijo živali, bolj gre za to, da enostavno ne vedo, kaj je dobro zanje. Tako so bili naučeni in sami nadaljujejo to prakso. Na kmetiji je sploh veliko pravil, ki veljajo od nekdaj. Najbolj sem vesela, ko nekdo teče, da česa res ni vedel in da je dobro, da zdaj to ve,« pravi Simona Šalej.

rptoz

Pogosto tudi ugotavlja, da ljudje še vedno raje pogledajo stran, kot da bi poškodovano žival peljali k veterinarju. Prepričani so, da bodo morali sam plačati vse stroške, kar ni res. Otroci ravnajo tako, kot so bili naučeni v družini, zlasti v kmečkem okolju so živali obravnavane materialistično,« ugotavlja Šalejeva, ki je zato prepričana, da bi bilo izobraževanje najmlajših nujno. »V osnovnih šolah bi lahko uvedli krožek o dobrobiti živali. V Tednu vseživljenjskega učenja sem bila v eni od šol in ugotovila sem, da ta tema zelo zanima otroke in učitelje. Lahko bi usposobili mentorje, da bi vodili te krožke. Otroci bi tako vedeli, kaj sploh smejo narediti, ko najdejo poškodovano mačko ali srno na cesti.«
V okviru podjetja ponuja tudi tečaje o prvi pomoči za hišne živali, pri čemer zunanja sodelavka veterinarka svetuje, kako ravnati. »Udeleženci prinesejo plišasto živalico in na njej vadijo reanimacijo, imobilizacijo, predvsem pa se naučijo, kako se približati poškodovani živali, ki je lahko zaradi bolečine napadalna, morda je okužena …«

Več v tiskani izdaji NT

TC, foto: Pixabay, GrupA

IMG_0931

_L3U4148dog-1378174_1280

narocite-nt

Deli