Hiša, kjer so doma barve in otroški smeh

Herman Lisjak je 7. marca upihnil 25 svečk. Čeprav ga trenutno ne moremo obiskati v njegovem brlogu, lahko v njegovo domovanje pokukamo s pomočjo računalnika.

14:55

Herman Lisjak, edini prebivalec otroškega muzeja Hermanov brlog, ki deluje pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Celje, je v začetku marca dopolnil 25 let. Njegovo načrtovano veliko praznovanje je letos prekinil koronavirus, ki je poskrbel za začasno zaprtje brloga, a najbolj priljubljen lisjak v deželi obljublja, da bo zato prihodnje leto »fešta« še večja.

Četrt stoletja je minilo, odkar je vrata odprl prvi in za zdaj še vedno edini otroški muzej v Sloveniji. Prav toliko let šteje še vedno edini stalni prebivalec tega zabavnoizobraževalnega brloga Herman Lisjak. Njegovo podobo je na željo takratne ekipe ustvarjalcev – Andreje Rihter, Tanje Roženbergar, Bronislave Gologranc Zakonjšek in Konrada Gologranca – ustvarila ilustratorka in akademska slikarka Jelka Reichman. Snovalci muzeja so bili namreč prepričani, da je dobro in prav, da ima ustanova, ki je v prvi vrsti namenjena otrokom, prepoznaven lik, ki ga bodo lahko že najmlajši povezali z muzejem. Ideja, da bi se v prostore otroškega muzeja naselil prav lisjak, je bila ilustratorkina. »Izbrala ge je zato, ker je zvit, radoveden in včasih tudi nagajiv. Ime je dobil po celjskem grofu,« je pojasnila Jožica Trateški, muzejska svetovalka in vodja pedagoških programov v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC).

Herman Lisjak MNZC

V teh časih sicer ne moremo na obisk k našemu prijatelju Hermanu Lisjaku, lahko pa se mu pridružimo na virtualnem sprehod po njegovem domu.
www.muzej-nz-ce.si


Herman kot športnik, prometnik, varčevalec

Skozi leta je muzejske vsebine pomagal razložiti otrokom in jim jih tako čim bolj približati. Najprej se je Herman Lisjak pojavljal na različnih slikah v vseh prostorih muzeja. »Ob vhodu je bil Herman kustos in tako smo lahko otrokom razložili, kdo je kustos. Imeli smo prostor, imenovan Hermanov depo, kjer smo hranili predmete iz muzejskih zbirk in smo lahko otrokom razložili in pokazali, kaj je muzejski depo, kaj je cilj muzejev – hranjenje in raziskovanje kulturne dediščine ter seveda razstavljanje. Jelka Reichman je izdelala tudi lik Hermana Cicifuja, ki je bil nameščen v umivalnici in toaleti za otroke. Zelo prepoznaven je tudi lik Hermana Galerista, ki razstavlja dela otrok, ki so nastala na različnih delavnicah,« razlaga Trateškijeva in dodaja, da je ilustratorka lik ob vsaki občasni razstavi dopolnila oziroma narisala na novo. »Tako je bil enkrat naravoslovec, drugič športnik, spet tretjič varčevalec ali prometnik.« Z ilustratorko so med drugim leta 2010 ustvarili tudi knjižico z 12 pravili pri srečanju s psom, ki so jo z razstavo posvetili edini slovenski avtohtoni pasmi – kraškemu ovčarju.
Z leti so posamezne komunikacijske sličice umaknili, a Hermanova podoba obiskovalca še vedno spremlja vse od vstopa v muzej. Zadnja leta je med najmlajšimi in tudi odraslimi, ki otroka nosijo v sebi, najbolj priljubljena maskota, ki otroke obišče ob različnih priložnostih. In kdo se skriva pod Hermanovo obleko? »Herman je vselej Herman. Kdo pa mu posodi telo, je zelo odvisno od razpoložljivosti takratnega kadra,« v smehu skrivnost razkrije direktor MNZC Tonček Kregar.

V edinem otroškem muzeju v Sloveniji Hermanovem brlogu, ki deluje v okviru Muzeju novejše zgodovine Celje, je na stani razstavi Brlog igrač mogoče videti več kot 400 različnih igrač iz zelo različnih obdobij. Najstarejša med njimi je glinen konjiček iz 8. oziroma 7. stoletja pred našim štetjem. V Celju je razstavljena replika, original hrani Narodni muzej Slovenije. Najstarejši razstavljen original je lesena punčka, ki so jo našli v Beli krajini in je po ocenah stara 80 let.
MNZC razstava Zemlja pleše
V brlogu sredi mesta je zaplesala tudi Zemlja

Hermanov brlog sinonim za muzej
V 25 letih domovanja v knežjem mestu se je lisjak Herman vtisnil globoko v srce in zavest otrok, njihovih staršev in starih staršev. Ni jih malo, ki prav z njim povezujejo celoten muzej. »To nas ne moti, ker razumemo njihovo perspektivo. Seveda velja poudariti, da ima naš muzej še veliko oziroma več drugih vsebin. Te so v prostoru že prepoznane pod svojo blagovno znamko, kot so na primer Fotoatelje in galerija Pelikan, Stari pisker in stalna razstava Živeti v Celju. Pomembno je, da vsebine, ki jih pripravljamo, pridejo do ljudi in da ti vedo, kje nas najdejo,« pravi Kregar, ki priznava, da so ponosni, da je celjski otroški muzej »unikum« v slovenskem prostoru.
Kot še pravi direktor, je eno glavnih vodil otroškega muzeja povezovanje: »Povezovanje vseh vrst. Povezovanje med muzejem in javnostmi kot tudi povezovanje znotraj slovenskega in mednarodnega muzejskega trga. Tretji pomemben vidik je medgeneracijsko povezovanje. Ravno v otroškem muzeju se srečujejo obiskovalci različnih generacij – otroci, starši, stari starši.« Še posebej so veseli, kadar starši, ki so pred 20 ali 25 leti kot vrtičkarji ali osnovnošolci zahajali v muzej, zdaj v Hermanov brlog vodijo svoje otroke. »To prijateljstvo, ljubezen do muzeja se prenaša iz generacije v generacijo in to se zdi izjemno pomembno,« dodaja Kregar.

MNZC razstava Zabavna matematika
S Hermanom Lisjakom smo se lahko med drugim veselo učili tudi matematiko.
V Muzeju novejše zgodovine Celje ni nikoli tišine, saj tam domuje prvi in edini otroški muzej v Sloveniji. Otroški muzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot sedanjosti, iz prazničnosti in tudi vsakdanjosti.


Otroci kot gledalci in ustvarjalci

Vsebine že ves čas podajajo na način, ki ga lahko otroci razumejo. »To so programi, ki so namenjeni otrokom in njihovi zmožnosti dojemanja, njihovim kognitivnim sposobnostim. Na njim prilagojen način tako podajamo kulturno dediščino, kulturo, preteklost, zgodovino našega okolja. Hkrati jih tako navajamo na pozitiven odnos do muzeja in muzejskega dela,« pravi direktor in poudarja, da tako že 25 let s pomočjo otroškega muzeja rušijo tabuje in predsodke o tem, »da je muzej siva, zaprašena, dolgočasna zadeva, kjer moraš biti tiho in paziti na vsak korak. Rušimo vse te stereotipe in z nami odraščajo vedno nove generacije, ki na muzej gledajo povsem drugače. To se mi zdi največja kakovost tega muzeja.«
Tako pri pripravi razstav posebno pozornost namenjajo interaktivnim točkam. Delom, kjer so otroci dejavni in lahko s pomočjo najrazličnejših čutil spoznavajo tematiko razstave. Tako jo lažje razumejo, znanje, ki ga pridobijo na ta način, z njimi ostane precej dlje, je prepričana Trateškijeva. V Hermanovem brlogu ne velja staro muzejsko pravilo poslušaj in glej, saj ustvarjalci razstav obiskovalce nagovarjajo, naj se stvari dotaknejo, jih preizkusijo in ustvarjajo.
V zadnjih letih so razstave pogosto opremljene tudi s sodobnimi tehnološkimi pripomočki. »Danes je skoraj nemogoče postaviti razstavo brez digitalnih pripomočkov in računalnikov. Ampak pri tem ne smemo pretiravati. Ne želimo postavljati nekih visokotehnološki razstav – za kaj takšnega nimamo niti denarja, a tudi če bi ga imeli, se verjetno za kaj takšnega ne bi odločili. Še vedno se želimo bolj osredotočiti na prvinska čutila – pogled, dotik. Na tej elementarni bazi želimo otroke spodbuditi k dojemanju in raziskovanju,« dodaja Kregar.

MNZC_Hermanov_brlog_20_let_slikanje_mesto_sh_r

V 25 letih je Herman Lisjak v svojem brlogu pospremil odprtje 23 razstav in na ogled sprejel več kot 300 tisoč obiskovalcev. Skoraj milijon ljudi se je v tem času ob najrazličnejših dogodkih, delavnicah, glasbenih in gledaliških predstavah ter gostovanjih z radovednim in prisrčnim lisjakom srečalo.

Herman Lisjak rad sodeluje
Odprtje otroškega muzeja v Celju je leta 1995 pospremila prva avtorska razstava Herman Lisjak spoznava denar, pri nastanku katere je sodeloval tudi Narodni muzej Slovenije. Kmalu zatem je Herman v svoje domovanje povabil prvo gostujočo razstavo, ki so jo pripravili ustvarjalci tehnološkega muzeja iz Berlina. »Ta dinamika, ena avtorska in nato gostujoča razstava, se je nadaljevala vse do leta 2014, ko smo postavili prvo stalno razstavo Brlog igrač. Takrat smo tudi nekoliko posodobili prostore in spremenili poslanstvo otroškega muzeja. Dediščino na razstavi in druge vsebine smo dopolnili s pravicami in z dolžnostmi otrok, ki smo jih takrat zelo poudarjali in jih še tudi danes. Takrat se je rodilo tudi sodelovanje z Unicefom Slovenija,« se začetkov in prvega desetletja spominja Jožica Trateški, ki je v muzeju odgovorna za pedagoške programe.
Kljub temu da so odprli stalno razstavo, na kateri si je mogoče ogledati več kot 400 najrazličnejših igrač iz Slovenije in sveta, del muzeja še vedno namenjajo občasnim razstavam. V 25 letih se je zvrstilo 22 razstav. Aktualna razstava Več kot barve, ki so jo odprli ob letošnjem okrnjenem praznovanju, je že 23. Ker je muzej zaradi trenutnih razmer zaprt – Herman Lisjak spoštuje navodila in se je v dobro vseh začasno zaprl v svoj brlog – si jo bodo lahko majhni in veliki radovedneži ogledali nekoliko kasneje.
V tem letu v MNZC nameravajo tudi nekoliko osvežiti Brlog igrač, ga morda nekoliko počistiti in preurediti. Prenova bo, kot je povedal Tonček Kregar, zajemala predvsem menjavo dotrajanega pohištva in posameznih predmetov, ki so se v letih uporabe že nekoliko obrabili. »Nekoliko bomo drugače zasnovali stalni razstavni del, sicer pa naše poslanstvo ostaja enako. Čeprav so danes otroci nekoliko drugačni v primerjavi z otroki izpred 25 let, ostajajo naše temeljne vrednote in vsebine, ki jim jih želimo predstaviti, enake. Ker stopamo v korak s časom, se skušamo tudi nekoliko modernizirati.

Prilagojen slepim in slabovidnim
Ne le da je Hemranov brlog edini slovenski otroški muzej, ampak je tudi eden redkih tovrstnih muzejev v Evropi, ki je prilagojen slepim in slabovidnim otrokom. Nadgradnjo so slovesno odprli in predstavili sredi leta 2017. S tem v Muzeju novejše zgodovine Celje uresničujejo cilje, ki so si jih zadali že pred časom, in sicer boljšo dostopnost muzejskih vsebin ljudem s posebnimi potrebami.
Poleg talnih taktilnih oznak so v muzeju nameščeni tri tipne tablice, deset komunikacijskih besedil v brajlici ter približno 170 oznak, ki slabovidne opozarjajo na stopnice, stranišče, dvigalo in razstavne prostore. Tudi razstavne zbirke dopolnjujejo s prilagojenimi igračami, družabnimi igrami in učnimi pripomočki za slepe in slabovidne otroke.
V Hermanovem brlogu imajo tudi svojo himno, ki jo je uglasbil Janez Bitenc. »Sem Herman Lisjak, muzejski veljak, z veseljem vas vabim: Vstopite! Tu boste videli takšne reči, da bodo čudile se vaše oči … Ko boste odhajali srečni domov, mi boste vsi rekli: Hej, Herman Lisjak, muzejski veljak! Bilo je lepo, še bomo prišli!«

LEA KOMERIČKI KOTNIK
Foto: MNZC in arhiv NT (SHERPA)