Iz notnega črtovja v vsako gospodinjstvo

8:14

»Ob omembi imena Mozart marsikdo prej kot na Čarobno piščal pomisli na Mozartove kroglice. Pa čeprav so si jih Salzburžani morali izmisliti, da promovirajo svojega velikega moža,« je povedala vodja šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) Anita Koleša. Zakaj uspešni blagovni znamki ne bi postala tudi Možiček in Princesa Vrtoglavka? Gre za deli Josipa Ipavca, ki imata v zgodovini glasbe pomembno mesto. Možiček je namreč prvi slovenski balet, medtem ko je Princesa Vrtoglavka prva slovenska komična opera. Možnosti za trženje si ni treba izmisliti, saj jih je nakazal že skladatelj. Morda je prvi korak pravkar izdan koledar s podobami obeh likov, kot jih vidijo šentjurski ljubiteljski likovni ustvarjalci.

Možiček, ki ga je Josip Ipavec dokončal leta 1901, je bil že ob nastanku prava uspešnica. Ta baletna glasba je takoj osvojila slovenske in tuje odre. V Šentjurju so to delo uprizorili leta 2002 s pomočjo koreografa dr. Henrika Neubauerja. V predstavi so sodelovali zdravniški orkester Pro medico in baletniki srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. Kasneje je za uprizoritev baleta poskrbela še šentjurska glasbena šola v sodelovanju s soorganizatorji, različnimi glasbeniki in plesalci sodobnega plesa.

Možiček in princesa Vrtoglavka, razstava - 22.9.2019 poslana na NT
Na razstavi v Galeriji Zgornji trg so na ogled kostumske skice, ki jih je za uprizoritev Možička v Šentjurju leta 2002 izdelala učiteljica likovnega pouka v Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva Špela Kotnik. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi možička, ki ga je za omenjeno predstavo izdelal znan goslarski mojster Vilim Demšar.

Princeso Vrtoglavko je doletela drugačna usoda. Neposrečeno besedilo Mare plemenite Berksove ni naletelo na dober odziv glasbene srenje. Prizadevanja Josipa Ipavca za uprizoritev opere oziroma pridobitev novega libreta v zapletenem zgodovinskem obdobju med prvo svetovno vojno in v času, ko je sam začel bolehati, niso bila uspešna. Mariborska opera je delo prvič na oder postavila leta 1997. Uprizoritev je nastala tudi po zaslugi Šentjurčana ddr. Igorja Grdine, ki je nov libreto napisal po motivih izvirnega besedila.

Kakšne so sodobne princeske?

V letu, ko šentjurska območna izpostava JSKD obeležuje dvajset let delovanja, je k sodelovanju povabila šest ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev. Katja Gajšek, Polona Kitak, Manja Koren Kodele, Aleš Nežmah, Primož Pečar in Kvirina Martina Zupanc so znana Ipavčeva lika upodobili vsak na svoj način, vsak s svojim likovnim izrazom. Predstavili so ju v stilizirani podobi igralnih kart ali na primer v podobi baletnih plesalcev. Moderna in suhljata princeska na enem od platen v roki drži pametni telefon, pri čemer princese danes niso videti tako, kot so izgledale včasih. Nekateri so Možička in Princeso Vrtoglavko predstavili bolj realistično, spet drugi z nekoliko bolj abstraktnimi potezami čopičev.

Možiček in princesa Vrtoglavka, razstava - 22.9.2019 poslana na NT
Od leve: Aleš Nežmah, Anita Koleša, Kvirina Martina Zupanc, Katja Gajšek, Primož Pečar, Manja Koren Kodele in Polona Kitak.

Vseh dvanajst del je namesto v katalogu predstavljenih na koledarju. »Nekoč so bili koledarji edini prinašalci umetniških del v slovenske domove. Lepi koledarji so krasili najbolj izpostavljene stene. Šolarji so se o slovenskih impresionistih učili s koledarjev,« je pojasnila Koleša. In dodala, da se za koledarjem z motivi iz Ipavčevih pomembnih glasbenih del skriva moto »Možiček in Princesa Vrtoglavka v vsako šentjursko gospodinjstvo« oziroma pobuda, da bi ljudje oba lika bolje spoznali.

Ko v roke dobiš Ipavčev rokopis …

Zanimiv koledar ni edini vrhunec tega projekta. Posebno je bilo tudi odprtje razstave v Galeriji Zgornji trg. Na dogodku je nastopila sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, solistka Opere in Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ki je pela v naslovni vlogi Princese Vrtoglavke leta 1997. »Za to priložnost bom večno hvaležna, saj sem bila takrat na začetku svoje pevske poti. To, da sem kot mlada in neuveljavljena sopranistka dobila priložnost nastopiti v naslovni vlogi krstne izvedbe slovenskega dela, je bila velika sreča.« Dodala je, da ji je ustvarjanje predstave, ki so jo posneli tudi za radio in televizijo, skupaj z ostalimi kolegi ostalo v zelo lepem spominu.

Možiček in princesa Vrtoglavka, razstava - 22.9.2019 poslana na NT
Ob odprtju razstave je nastopila sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, ki jo je pri klavirju spremljal dirigent Simon Robinson.

Priznano sopranistko je pri klavirju spremljal Simon Robinson, ki je v prvi uprizoritvi komične opere dirigiral opernemu orkestru. Robinson letos praznuje 40-letni poklicni jubilej in je od leta 1979 stalni dirigent Opere in Baleta SNG Maribor. Ko je dobil ponudbo za sodelovanje pri Princesi Vrtoglavki, je v roke dobil kopijo rokopisa Josipa Ipavca. »Delo je težko prebrati, a ko se poglobiš vanj, poboža tvojo dušo. Vse nas je presenetilo, da je šlo za krstno izvedbo. Vsi smo nase prevzeli to odgovornost in vzljubili Ipavčevo glasbo. Takrat sem bil precej pogumen. Pravzaprav se šele danes zares zavedam svoje odgovornosti.«

Sicer pa podobe likov iz prvega slovenskega baleta in prve slovenske komične opere niso na ogled le med stenami galerije. Pod sloganom Umetnost je v zraku vse domačine in obiskovalce pozdravijo tudi kot panoji, razpeti med ulicama v Zgornjem trgu.

TINA STRMČNIK
Foto: SHERPA

Možiček in princesa Vrtoglavka, razstava - 22.9.2019 poslana na NT
Dvanajst del, ki jih je ustvarilo šest ljubiteljskih ustvarjalcev, je namesto v katalogu predstavljenih na koledarju. Za tem se skriva želja, da bi ljudje oba lika iz del Josipa Ipavca bolje spoznali.