Je strah upravičen?

Najbližji stanovalci se bojijo vnovične oživitve industrijske cone

10:40

Več let so proizvodne in skladiščne hale propadlega nekdanjega pohištvenega velikana s Polzele samevale. Z novimi lastniki se v industrijsko cono vrača življenje. A s tem tudi nejevolja in strah najbližjih stanovalcev. Ti opozarjajo na smrad, ki je bil izrazitejši predvsem v poleti. Moteč naj bi bil tudi hrup.

Braslovško podjetje Edit je iz stečajne mase kupilo del območja nekdanjega Garanta s pripadajočimi objekti. Nekdanjo skladiščno halo je oddalo v najem koprskemu podjetju Recman Sistemi, ki se med drugim ukvarja tudi z reciklažo. V obratu na Polzeli tako iz odpadne živilske folije pridelujejo plastični granulat.
Skupina najbližjih prebivalcev, ki so s širitvijo Garanta ostali dobesedno ujeti v sredini industrijskega območja, so že spomladi začeli opozarjati na močan vonj, ki se širi iz hale. »Ta je bil še posebej močan in neprijeten poleti,« razlagajo in dodajajo, da je moteč tudi hrup. »Te hale so bile nekoč namenjene skladiščem in so grajene iz pločevine. Danes v njej delujejo stroji in to močno odmeva.«
Na polzelski občini, ki jo vodi župan Jože Kužnik so si že vse od propada Garanta prizadevali, da bi na tem območju uredili spodobno in okolju ter ljudem prijazno poslovno cono. »S tem namenom smo se tudi prijavili na razpis in s pomočjo evropskega denarja bomo to cono v prihodnjih letih tudi komunalno uredili,« pravi župan, ki je zadovoljen, da se na območje nekdanjega Garanta vračajo podjetja. Ker delujejo v dobro občanov, kot se rad pohvali, so se že poleti sestali s stanovalci in predstavnikom podjetja.

Delujemo zakonito kar dokazujejo tudi meritve
Da bi pomirili strahove so v podjetju Recman Sistemi predstavnike občine in stanovalcev povabili na ogled proizvodnje. »Žal se je srečanja udeležilo vsega sedem stanovalcev,« je povedal Kužnik, ki je bil z odnosom in predstavitvijo podjetja zadovoljen. »Uradne meritve, ki dokazujejo, da pri predelavi ne nastajajo nevarni izpusti, je opravilo za to licencirano podjetje Kova. Tudi meritve hrupa, ki jih je konec avgusta opravilo za to usposobljeno podjetje, so pokazale, da je ta pod zakonsko dovoljeno mejo,« je zatrdil direktor koprskega podjetja Lovro Kleindienst. Pojasnil je, da v obratu na Polzeli, kjer zaposlujejo deset ljudi iz Savinjske doline, ne delajo z nobenimi kemikalijami ali drugimi nevarnimi snovmi. »Folijo s pomočjo strojev fizično narežemo in zmeljemo. Nato ta material s postopkom fizične aglomeracije brez kakršnihkoli kemikalij ali topil, ter s postopnim in kontroliranim segrevanjem, segrejemo in oblikujemo v homogeno maso kateri lahko ponovno spreminjamo obliko. Homogeno plastično maso nato oblikujemo v ›špagete‹ katere se s čisto vodo v zaprtem sistemu ohladi. Strjene plastične ›špagete‹ ponovno narežemo na majhne granule velikosti zrna riža. To pakiramo v velike vreče katere postavimo v skladišče končnih proizvodov.«
Kot je še pojasnil Kleindienst so steno hale zaradi dodatne tako toplotne kot zvočne izolacije že izolirali s stekleno volno in jo obložili z mavčnimi ploščami. »Ker so ljudje tarnali, da je vožnja z viličarji v nočnem času moteča – pri vzvratni vožnji namreč piskajo – smo se odločili, da v nočni izmeni ne bomo palet premeščali iz proizvodnje,« sogovornik našteva ukrepe, ki so jih v tem letu že izvedli, da bi kar se da ustregli željam najbližjih sosedov.

DL3U2129
Najbližje hiše so z industrijskimi stavbami nekdanjega Garanta obdana iz kar treh strani, zato s strahom in negotovostjo spremljajo industrijsko oživljanje območja nekdanjega pohištvenega velikana. Polzelski župan Jože Kužnik zagotavlja, da bodo dogajanje na območju spremljali in v kolikor ne bo skladno s predpisano zakonodajo bodo ustrezno ukrepali pri pristojnih inšpekcijskih službah.

Strah pred nadaljnjo širitvijo
Stanovalce kljub vsemu niso povsem prepričali. Nekateri pravijo, da bi se, v kolikor bi uspeli nepremičnino prodati, tudi preselili. »A vrednost naših hiš zaradi bližine industrije pada,« je dejala ena od tamkajšnjih stanovalk, ki ne želi biti imenovana. S tem se ne strinja župan, ki zatrjuje, da je omenjeno območje že vseskozi na robu industrijske cone in zaradi tega tudi degradirano. »Na trditve, da cene nepremičnin sedaj padajo zaradi prihoda novih podjetij, ne moremo pristati.«
Ob tem se najbližji sosedje bojijo, da bo proizvodnja kaj kmalu zaživela tudi v drugi večji hali, ki je v lasti podjetnika Antona Blaja iz Griž. Slednji nepremičnino na Polzeli uporablja za skladiščenje proizvodov. Župan Kužnik miri in pojasnjuje, da tudi v kolikor bi se podjetje odločilo proizvodnjo iz Griž preseliti na Polzelo, to nikakor ne bi poslabšalo življenja v bližini. »Gre namreč za digitalno vodene visoko tehnološke CNC stroje. V Grižah, kjer je proizvodnja še veliko bolj zlita z bivalnim okoljem, je ta za okoličane povsem nemoteča,« razlaga župan, ki ne skriva zadovoljstva nad dejstvom, da območje ni več »mesto duhov«.
Stanovalci ob tem opozarjajo, da vsi, ki so po propadu podjetja in prodaji nepremičnin na območju Garanta našli svoj prostor, niso moteči za bližnjo okolico. Poudarjajo, da bi si želeli, da bi občina sledila svojim napovedim, da bo na tem mestu, tudi s pomočjo evropskega denarja, res zrasla sodobna in okolju prijazna poslovna cona. »Gotovo bi bili bolj veseli kakšne turistične panoge,« pravi stanovalka. O tej možnosti se je pred časom tudi precej govorilo, a kot je pojasnil Kužnik ima najdeni termalni vrelec prešibko kapaciteto, da bi lahko tu postavili terme. Ljudje, ki živijo v neposredni bližini so spomnili tudi na občinske načrte, ki so še v času delovanja Garanta predvidevali, da bi območje izpraznili in ga namenili stanovanjski gradnji. »To je bila možnost,« priznava Kužnik in nadaljuje, da v času stečajnega postopka ni bilo zainteresiranega vlagatelja za nakup in tovrstno ureditev zemljišča.

LEA KOMERIČKI KOTNIK
Foto: GrupA