Kaj, če popusti nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom?

10:00

Prebivalce Šoštanja že nekaj časa skrbi spreminjanje nasipa oziroma območja sanacije ugreznin med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Nasip je ključnega pomena za njihovo varnost, saj preprečuje, da bi se Velenjsko jezero prelilo v Šoštanjsko, kar bi pomenilo katastrofo za tamkajšnje ljudi.

Degradirano območje med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom se zaradi izkopavanja premoga pogreza. Termoelektrarna Šoštanj nanj zato vozi vso letno količino mešanice pepela in sadre ter ju vgrajuje v zemljo. Zaradi primanjkljaja med stabilizatom, kot se imenuje ta material, in prostornino izkopa se je nasip začel spreminjati, na kar je na eni nedavnih šoštanjskih občinskih sej opozoril svetnik in poveljnik tamkajšnjega občinskega štaba civilne zaščite Peter Radoja. »Zaradi intenzivnega izkopavanja premoga pod tem območjem se nasip pogreza in oža. Na najožjem delu je širok le še približno 50 metrov,« izpostavlja Radoja, ki se mu zdi sicer najbolj problematična poroznost nasipa, zaradi katere to degradirano območje med obema jezeroma tudi poka. Med špranjami se voda iz Velenjskega jezera izteka v Šoštanjsko, med katerima je višinska razlika približno 7,5 metra. Na nasipu se je prav tako pojavilo jezero oziroma zastajanje vode. »Poroznost, pokanje in črpanje vode nazaj v Velenjsko jezero niso najbolj spodbudni. Če bi morda prišlo do naravne katastrofe, kot je manjši potres, bi nasip lahko tudi popustil,« razmišlja poveljnik občinskega štaba civilne zaščite. S prelitjem vode iz Velenjskega jezera v Šoštanjsko bi nastalo alarmantno stanje. Posledice za prebivalce Šoštanja bi bile zaradi velikih poplav katastrofalne.

Vodstva vpletenih podjetij – Premogovnika Velenje, PV Investa in Teša – tamkajšnje prebivalce mirijo, da je strah glede porušitve nasipa odveč, saj naj bi bila po njihovih besedah zelo majhna verjetnost, da bi nasip popustil. Da je materiala za zapolnitev depresije premalo, sta med drugim razloga blok 6 in njegov boljši izkoristek, je izpostavil direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. »Pomanjkanje materiala nas ni presenetilo. Dolgo so nas prosili, če bodo lahko material pri gradnji tretje razvojne osi vozili na to območje. Ker tega zdaj ni, iščemo druge rešitve. Trudimo se pridobiti od 50 do 100 tisoč kubičnih metrov materiala pri gradnji Lidla v Žalcu, s katerim bi zapolnili jezero.«

VEČ V AKTUALNI ŠTEVILKI NOVEGA TEDNIKA.

Nasip_Šoštanj
Nasip oziroma območje sanacije ugreznin med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom je ključnega pomena za varnost Šoštanjčanov. Morebitna popustitev nasipa bi povzročila razlitje Velenjskega jezera, kar bi imelo za prebivalce Šoštanja katastrofalne posledice. Foto: Občina Šoštanj
Deli