Kakšen razgled imajo ptiči?

13:52

Na Rogli vas po novem preseneti nova lesena turistična privlačnost, izboljšan primer doživljajske ponudbe v Sloveniji, Pot med krošnjami. Čeprav ima slovenska novost že nekaj tovrstnih »kolegic« po Evropi, je slovenska posebna tudi zato, ker je postavljena na višini 1500 metrov in ker je del smučarskega središča.

IMG_9841Na krasen sončen petkov dan je bila Rogla polna radovednežev in članov medijskih hiš, ki so se želeli prvi stopiti na nov slovenski presežek. Pot med krošnjami je sestavljena iz sprehajališča in stolpa. Sprehajališče se prične pri vhodni stavbi in se v dolžini 522 metrov počasi vzdiguje do 20 metrov višine. Nato se pot združi s 37 metrov visokim stolpom, po katerem je speljane 521 metrov poti.

DL3U4596Gradnja 4,5 milijonov evrov vrednega objekta je tako po slabih štirih mesecih zaključena. Tega so veseli vsi, ki so bili vključeni v gradnjo, še posebej glavni investitor Zažitkova Akadamie (ZAK). Investitor Zažitkova Akademie s sedežem v Pragi je lastniško v rokah nemškega podjetja Erlebnis Akademie, to pa ima po Evropi osem podobnih projektov. Zakaj ravno Slovenija?

DL3U4258»Prvi razlog je, da sta tukaj krajina in narava izredno lepi. Slovenija je v zadnjih letih naredila izjemen razvoj na področju trajnostnega turizma, kar je v skladu z našo filozofijo. Drugi razlog so bile tudi ostale naložbe v razvoj, ki so jih pripravili v Občini Zreče in Uniturju. Te so bile dobra podlaga za naš projekt,« je povedal predsednik uprave Bernard Bayerköhler ter dodal, se bo investicija povrnila v šest do osmih letih.

DL3U4204
Predvsem je pot zanimiva tudi za tiste, ki se bojite višine, saj je hoja po njej speljana zelo elegantno in počasi vzpenjajoče.

200 tisoč obiskovalcev

 Objekt bo odprt skoraj vse dni v letu, razen 1. novembra in 24. decembra. Med krošnjami se boste lahko sprehodili tudi v zimskem času. Na Rogli pogosto piha, a kot pravi investitor, konstrukcija prenese močan veter, tudi do hitrosti 70 km/h. Če bo več kot to, bo pot zaprta. Glavna sezona bo maja in oktobra, a upajo, da bo lep obisk tudi pozimi. »Iz izkušenj iz drugih naših centrov pričakujemo v enem letu okoli 200 tisoč obiskovalcev.«

IMG_9846
S stolpa, ki je visok 37 metrov, je krasen razgled po celotni Sloveniji.

Med slovenskimi smrekami brez slovenskega lesa

 Edina slabost celotnega presežka je ta, da kljub temu, da stoji sredi smrekovega gozda, na objektu ni slovenskega lesa.

 BARBARA GRADIČ OSET
Foto: GrupA

Daljši prispevek si preberite v zadnji številki Novega tednika!

banner-ntrc-martinovanje

Deli