Kakšne so napovedi zaposlovanja za 2020?

Kadrovske vrzeli tudi v letu 2020

11:39

Zavod napoveduje rast zaposlovanja, obrtniki so previdnejši

Slovenija leto končuje z optimističnimi številkami na trgu dela. Novembra je bilo uradno brez dela 72.395 brezposelnih, kar je skoraj pet odstotkov manj kot novembra lani. Letošnje leto je bilo tako bolj ugodno za iskalce zaposlitve, a veliko manj za delodajalce, ki so velikokrat neuspešno iskali ustrezen kader. Slika na Celjskem je zelo podobna vseslovenski. Imamo pa v regiji še vedno nekoliko višjo stopnjo registrirane brezposelnosti.
Brezposleni, Zavod za zaposlovanje Celje - 11.11.2016 poslana na
Napovedi delodajalcev glede zaposlovanja ostajajo optimistične tudi za prvo polovico prihodnjega leta. Kot je razvidno iz nedavno objavljenih rezultatov ankete Zavoda RS za zaposlovanje, načrtujejo dvoodstotno rast števila zaposlenih. Potrebovali bodo 31.600 oseb, pri čemer naj bi ustvarili 13.500 novih delovnih mest, pri ostalih zaposlitvah naj bi šlo za nadomeščanja.
Spodbudni so predvsem podatki o brezposelnosti med mladimi, nekoliko manj razveseljivi so podatki o zaposljivosti starejših od 50 let. Tudi v prihodnje bo največji izziv na področju zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih, torej oseb, ki so na zavodu prijavljene leto ali več. »Stanje na trgu dela in demografske spremembe kličejo k razmisleku o zaposlovanju skupin prebivalstva, ki so bile do zdaj prepogosto zapostavljene,« so prepričani na zavodu, kjer opozarjajo, da se bo rast povpraševanja po delavcih v drugi polovici leta najverjetneje umirila.

Pomanjkanje ustreznega kadra
Podjetja imajo največ težav pri iskanju voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcev, kuharjev, natakarjev, zidarjev, vojakov, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, elektroinštalaterjev in orodjarjev. Ti poklici se že dlje pojavljajo v skupini deficitarnih poklicev.
Zavod tistim, ki imajo težave s kadri, med drugim poskuša pomagati s pomočjo pisarn za delodajalce, s skupinskimi predstavitvami, hitrim zmenki, z zaposlitvenimi razgovori, mini zaposlitvenimi sejmi in drugimi dogodki, namenjenimi povezovanju delodajalcev z iskalci zaposlitve. Delodajalcem, ki iščejo delovno silo v tujini, kar je zaradi pomanjkanja ustreznega kadra že stalnica, v zavodu pomagajo z organizacijo zaposlitvenih sejmovin sodelovanjem s tujimi partnerji na trgu dela.

Več dolgotrajno brezposelnih
Alenka Rumbak, direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje , pravi, da so v Celju razmere podobne kot drugod po Sloveniji. »Imamo pa pri nas nekoliko višjo stopnjo registrirane brezposelnosti, manj priložnosti za zaposlitev in manj zaposlitev.«
Število delovno aktivnih je najvišje v zadnjih 14 letih, število brezposelnih je najnižje po letu 2008. »V evidenci nam ostajajo dolgotrajno brezposelni, ki se soočajo z več omejitvami – ustrezne kompetence, zdravstvene razmere, motiviranost,« še pojasnjuje Rumbakova, ki za prihodnje leto napoveduje vrsto dejavnosti. Te zavod pripravlja v sodelovanju s partnerji v lokalnem in regionalnem okolju z namenom, da bi tudi dolgotrajno brezposelne osebe pripravili za vrnitev na trg dela. »A dejstvo je, da zaradi demografije (manjši priliv mladih iskalcev zaposlitve) in zaradi strukture povpraševanja (večina delodajalcev išče enak deficitaren kader) ne pokrivamo več vseh potreb delodajalcev iz vrst domače delovne sile, zato tudi raste število delovnih dovoljenj,« dodaja sogovornica in poudarja, da je na zavodu kljub vsemu prijavljenih tudi precej dobrih in sposobnih kandidatov. Zato delodajalce poziva, naj pri iskanju ustreznih kadrov poiščejo tudi njihovo pomoč.

Konec novembra 2019 je bilo pri celjski območni službi registriranih 8.027 brezposelnih oseb, kar je za 2,1 odstotka manj kot novembra 2018 (v Sloveniji 4,9 odstotka manj). Ob koncu novembra 2019 je bil povprečen čas brezposelnosti oseb 31,7 meseca (v Sloveniji 29,8 meseca).

Razkorak med ponudbo in povpraševanjem

Zavod je v raziskavi zajel 177 poklicev in zanje objavil predvidena razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Rezultati kažejo, da bodo v letu 2020 pri velikem številu poklicev potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela, kar pomeni, da bo kadra primanjkovalo. Največje pomanjkanje je predvideno v območnih službah Velenje (116) in Celje (113).

Na ravni države bo v letu 2020 primanjkovalo kadra 110 ocenjevanih poklicev, ponudba 53 ocenjevanih poklicev bo v ravnovesju s potrebami delodajalcev, le ponudba 14 ocenjevanih poklicev bo presegala potrebe delodajalcev na trgu dela. V Celjski regiji bo v prihodnje leto primanjkovalo kadra 113 ocenjevanih poklicev, za kadre 43 v raziskavi obravnavanih poklicev bo na trgu vladalo ravnovesje med ponudbo kadrov in potrebami delodajalcev, število kadrov 21 ocenjevanih poklicev bo presegalo potrebe delodajalcev.
»Kadri so vedno in na vseh področjih ključni,« je prepričan Drago Polak, direktor regionalne gospodarske zbornice Celje. Ob tem opozarja, da se gospodarstvo tako v Sloveniji kot tudi v tujini že nekaj let sooča s kadrovsko vrzeljo med ponudbo in povpraševanjem. »Prizadevati si moramo za dolgoročno napovedovanju potreb po kadrih in kompetencah ter pravočasno učinkovito razvijati izobraževalne programe. Mlade moramo prej vključiti in starejše dlje ohraniti delovno aktivne,« pravi in poudarja, da je treba pospešiti razvoj vajeništva in dualnega izobraževanja.

Kriza bo, če si jo bomo želeli
Polak pravi, da sta tako slovensko kot regijsko gospodarstvo v odlični kondiciji. »Povprečna dodana vrednost na zaposlenega se je v zadnjih desetih letih s 35 tisoč evrov dvignila na 44 tisoč evrov. Pri tem še vedno precej zaostajamo za najrazvitejšimi evropskimi državami, vendar smo na dobri poti,« je prepričan. Kot poudarja, mora biti cilj v naslednjih petih letih zvišati povprečno dodano vrednost vsaj na 60 tisoč evrov, kar bi vodili k dvigu povprečne plače na dva tisoč evrov. »Kljub vsem negativnim makroekonomskim dejavnikom je vse odvisno od nas. Prizadevati si moramo za učinkovitejše poslovno okolje, zmanjšanje kadrovske vrzeli na trgu dela, še večjo internacionalizacijo, inovativnost in digitalizacijo,« meni direktor celjske regionalne gospodarske zbornice.
Čeprav so v posameznih družbah zaradi ohlajanja evropskega, predvsem nemškega gospodarstva že nekoliko previdnejši pri novih investicijah, zaposlovanju in napovedih, je Polak prepričan, da podobne krize kot pred desetletjem ne bo. »Ker jo tako napovedujemo in si je na nek način želimo, pač bo,« pravi. A sta slovensko in celjsko gospodarstvo danes na morebitno krizo precej bolje pripravljena. Podjetja bodo posledice zagotovo čutila, ena bolj, druga manj. Je pa med njimi tokrat več tistih, ki se jih morebitna kriza naj ne bi dotaknila.

Priprave na krizo ključne
Nekoliko manj optimističen je v svojih napovedih celjski podjetnik Miran Gracer in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje. Letos je kot predsednik komisije za izbor naj podjetnika in naj obrtnika leta obiskal veliko uspešnih podjetnikov in obrtnikov po vsej Sloveniji. Kot pravi, se tudi pri najuspešnejših kriza že pozna. Predvsem pri tistih, ki so vezani na avtomobilsko industrijo. »Mislim, da je ›krizica‹ že na pohodu. Mogoče ne bo tako huda, kot je bila pred desetimi leti, vendar tistim, ki se ne bodo pravočasno preusmerili, zagotovo ne bo lahko. Enako je na področju zaposlovanja. Še vedno primanjkuje delavcev za enostavna dela, ki so najmanj plačana. Teh bo verjetno vedno premalo.«
Čeprav naj bi od novega leta država z zakonom posegla na področje minimalne plače, sogovornika menita, da bo s tem naredila več škode kot koristi. »Najboljši regulator za višje plače je trg,« je prepričan Polak. Gracer ob tem dodaja, da je standard Slovencev glede na trenutni čas dokaj visok. »Glede na to, da cene gotovih izdelkov že nekaj let padajo, menim, da bomo plače težko zviševali.« Ob tem Gracer napoveduje, da se bo trend zaposlovanja delavcev iz držav nekdanje skupne države nadaljeval: »Ne bom rekel, da so manj plačani, so pa manj zahtevni.«

Upad kupne moči
Čeprav statistične napovedi kažejo drugače, Gracer meni, da se bo gospodarska rast še nekoliko upočasnila, manj bo tudi zaposlovanja. Kot je povedal, je moral tudi sam zaradi zmanjšanja poslovanja in negotovih obetov z dvema sodelavcema, ki sta bila zaposlena za določen čas, prekiniti sodelovanje. »Menim, da v obrtništvu in podjetništvu v prihodnjem letu prav veliko zaposlitev ne bo. Smo namreč regija, ki je precej odvisna od avtomobilske industrije, tudi gradbeništva.« Slednje sicer še beleži ugodne rezultate, a je tudi na tem področju pričakovati upad, je prepričan Gracer: »Razen v primeru, da bi država res začela graditi tretjo razvojno os. Vendar bodo pri tem projektu verjetno sodelovali večji gradbeni sistemi in gradbenih podjetij s Celjskega ne bo zraven.«
Urad za makroekonomske analize in razvoj za prihodnje leto še vedno napoveduje tri odstotno gospodarsko rast in hkrati opozarja na veliko možnosti, da bi ta lahko bila tudi nižja. Gracer se na golo statistiko ne zanaša. Prepričan je, da posamezna podjetja nekoliko slabših razmer ne bodo občutila. A takšnih ni prav veliko, pravi. Pričakuje, da se bodo v povprečju prihodki zmanjšali za do pet odstotkov, posledično se bo zmanjšala tudi kupna moč. In vse skupaj bo nekoliko upočasnilo gospodarsko rast.

LKK, foto: arhiv NT, grafika: Andreja Balja