Kdo je Slovenec, ki si je upal misliti o vesolju?

8:01

»Majhna država, kot je Slovenija, je svetu dala takšnega genija, kot je Herman Potočnik Noordung. Njegove konstrukcije iz leta 1928 še vedno uporabljajo. Tega se ne sme podcenjevati in Slovenci se morate zavedati svoje veličine, tudi v vesoljskem smislu,« je bil odgovor člana ruske akademije znanosti in ruskega kozmonavta Jurija Baturin na vprašanje, kaj lahko Slovenija ponudi pri raziskovanju vesolja. Pomena pionirja kozmonavtike se zavedajo v Vitanju, še posebej v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga (krajše Center Noordung), kjer so pretekli teden s pomočjo ruskega veleposlaništva v Sloveniji odprli prva doprsna kipa, namenjena ruskemu in slovenskemu pionirju vesoljske znanosti Konstantinu Ciolkovskemu in Hermanu Potočniku Noordungu.

KSEVT Vitanje, otvoritev aleje pionirjev

Herman Potočnik Noordung se je rodil 22. decembra 1892 v Pulju. Oče je bil iz Slovenj Gradca in je služboval kot kirurg in visok mornariški častnik v avstro-ogrski vojni mornarici. Mati Marija je izvirala iz premožne mariborsko-vitanjske rodbine Kokošinek. Leta 1894 je oče umrl, Marija Kokošinek naj bi se s svojimi štirimi otroki najprej vrnila v Vitanje, kjer naj bi Herman preživel svoje najzgodnejše otroštvo. Herman je nato v Mariboru končal realko in šolanje nadaljeval na vojni tehniški akademiji v Modlingu. Akademijo je končal leta 1913 kot strokovnjak za jeklene konstrukcijske objekte s činom poročnika.

Problem vožnje po vesolju

Herman Potočnik je pomembno zaznamoval področje raketne tehnologije. Pod psevdonimom Noordung je leta 1928 v nemščini izšla knjiga z naslovom Problem vožnje po vesolju, ki smo jo leta 1986 dobili prevedeno tudi v slovenščino. V knjigi je veliko rešitev, ki omogočajo bivanje človeka v vesolju. S knjigo je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. V njej je razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor in za preživetje ljudi v njem. V knjigi opisuje medplanetarno vesoljsko postajo, napisal pa jo je približno trideset let prej, preden se je letalska in vesoljska tehnologija razvila do te mere, da jo je bilo mogoče uporabiti za letalske prevoze. Njegova knjiga je vplivala tako na Wernherja von Brauna kot na Sergeja Pavloviča Koroljova, ki sta bila po drugi svetovni vojni vodji ameriškega in sovjetskega vesoljskega programa.

KSEVT Vitanje, razstava

Od Ksevta do Noordunga

Kot poklon slovenskemu pionirju kozmonavtike je leta 2013 odprl svoja vrata Ksevt – Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij – ki je nastal po ideji Dragana Živadinova, Dunje Zupančič in Mihe Turšiča. Svojo zamisel jim je uspelo oplemenititi z 2,8 milijona evri, kolikor je stala gradnja. Od tega so 1,7 milijona evrov dobili z evropskih razpisov, 800 tisoč evrov je dala občina Vitanje, 300 tisoč evrov je primaknilo ministrstvo za kulturo.

Razširitev razstav

Ksevt je v tem času požel slavo in padec. Prvo leto je bilo uspešno, kasneje se je obrnilo na slabše. Nekako se zdi, da se stvari, odkar je Ksevt oziroma po novem Center Noordung v državni lasti, spet premikajo na bolje. Odprtje kipov je po besedah direktorja Centra Noordung dr. Dominika Kobolda pomemben dogodek za center in Slovenijo. »V centru se nadejamo sodelovanja z ruskim centrom za kozmonavtiko in muzejem Konstantina Ciolkovskega. S pomočjo sporazuma bomo sodelovali na raziskovalnem področju in na področju promocije vesolja.« Kobold je dodal, da bodo center v prihodnje prenovili. »Z novimi vsebinami, kot so kultura, gospodarstvo, turizem in znanost bo center še bolj odprt za širšo javnost.«

KSEVT Vitanje, razstava

BARBARA GRADIČ OSET
Foto: SHERPA

narocite-nt

Deli