Ko bom velik, bom frizer

V vrtcu Šentjur, v enoti Ponikva, so otroci spoznavali, kako je biti frizer

14:01

Ideja se je porodila v malih glavicah, vzgojiteljice pa so poskrbele, da je padla na plodna tla. S skupnimi močmi so za en dan igralnico preuredili v frizerski salon. V simbolni igri so za škarje in glavnik prijeli vsi otroci. Vsi so spoznali, kaj vse mora obvladati frizer in tako mimogrede razvijali govor, krepili spretnost, utrjevali vztrajnost in pustili domišljiji, da je poletela …
»V našem salonu je bilo vedno dovolj frizerjev in tistih, ki so želeli urejene lase. Najstarejši so se naučili plesti kite. Pripravili smo veliko sredstev za igro in učenje otrok. Tako so otroci urili pincetni prijem, medtem ko so polagali bisere na pripravljene podlage s frizurami. Igrali so se igro spomin, s slikami frizerskih pripomočkov in podobno,« sta razložili vzgojiteljici Petra in Špela. Za piko na i so v svoj frizerski salon povabili čisto pravi frizerski mojstrici, Suzano in Nino iz frizerskega studia SuNi, ki sta se z veseljem odzvali povabilu. Otrokom sta predstavili frizerske pripomočke in delo frizerjev. Najpomembnejše pa so bile čudovite pričeske, s katerimi so otroci tega dne zapuščali svoj vrtec. Otroci so uslugo seveda z veseljem vrnili in ob koncu »sfrizirali« še obe gostji. »Bilo je res nepozabno, seveda pa brez pomoči Suzane, Nine in mnogih staršev tega ne bi mogli izpeljati,« sta bili hvaležni tudi gostiteljici Petra in Špela. »Kot je nekdo zapisal, se iz otrokove igre razvijejo vse kasnejše aktivnosti. To je njegovo učenje in delo v šolskem obdobju ter v odrasli dobi. Zato ne pozabimo, da je v predšolskem obdobju igra hrana za otroke.«

StO
Foto: Arhiv Vrtca Ponikva

Članek je objavljen v Novem tedniku 11. maja 2017.