Ko konjiček postane posel

11:28

Pred desetimi leti sta Stanka in Rudi Špegelj naredila prve samostojne podjetniške korake in ob domači hiši v Malih Braslovčah postavila manjšo ribogojnico. To sta v zadnjih letih predvsem s pomočjo evropskih razpisov precej razširila. Ribogojništvo je postalo pravi družinski posel. Vzrejo in prodajo rib želi družina v prihodnje še nadgraditi in v neposredni bližini ribogojnice postaviti tudi predelovalni in prodajni center.

Po ribogojnici nas je popeljala snaha v družini Špegelj Sanja Pihler, ki skrbi za vzrejo mladic od iker naprej. V zadnjih letih se je izurila na vseh področjih vzreje in prodaje rib ter tudi v pripravi ribjih jedi. Sanja je sicer ekonomistka, ki ni našla služne na področju za katerega se je izšolala, zato sta se s partnerjem Tadejem odločila, da bosta nekoliko bolj intenzivno zagrizla v delo in konjiček Tadejevih staršev. Čeprav je delo zahtevno in predvsem zahteva nenehno pozornost ter natančnost, sta Sanja in Tadej vesela, da sta zakorakala na to pot. Tudi idej za nadaljnji razvoj jima ne manjka.

Širitev in lastno vališče
Majhna ribogojnica iz Savinjske doline se napaja iz Letuške struge umetnega rokava Savinje. Ukvarja se z vzrejo ameriških postrvi. Leta 2014 so Špegljevi zgradili tudi lastno vališče, tako da zdaj kupujejo ikre in ne več mladic, lani pa so razširili staro ribogojnico in poleg nje zgradili še štiri nove vzrejne bazene ter skladišče. Kot je povedala Pihlerjeva, so vse investicije izvedli s pomočjo denarja, ki so ga pridobili na evropskih in državnih razpisih, poleg tega so v razvoj in posodobitve vložili tudi lastne prihranke. »Zneski so res precejšnji,« pravi sogovornica, »bager samo pogledaš in odnese tisočaka.«
Danes se lahko pohvalijo z izjemno moderno urejenim vzrejnim centrom, kjer so vsi bazeni računalniško nadzorovani. S pomočjo sodobne tehnologije nadzorujejo tudi pretok vode in raven kisika. To sta namreč glavna parametra, ki vplivata na razvoj in preživetje rib, nas je podučila Sanja, ki je danes pri delu, ki ga opravlja, že izjemna strokovnjakinja. Največ znanja so Sanja in ostali člani družine pridobili z delom. Ni šlo vse zlahka, prizna sogovornica. »Sprva smo ogromno iker in še prej mladic zmetali stran. Veliko smo se morali naučiti in vseh napotkov ne najdeš v knjigah ali na spletu.«

Ribe so zelo zahtevne
Gojenje rib je zelo zapletena in zahtevna dejavnost. Ribe zahtevajo posebno nego, čeprav tega na prvi pogled ni mogoče opaziti. »Nenehno je treba paziti na to, da je v bazenih dovolj kisika in da temperatura vode preveč ne naraste. Če se to zgodi, ribe preprosto nehajo dihati,« razlaga Pihlerjeva. V hladnejših mesecih ribe lahko tudi nekoliko dlje preživijo v vodi, kjer je malo kisika, medtem ko je poleti lahko padec kisika usoden za celotno jato.
V Braslovčah, kjer se bazeni ribogojnice napajajo iz mrtvega rokava Savinje, težav s kakovostjo vode nimajo. Če je treba umetno uravnavati pretok ali raven kisika, jim nove naprave omogočajo tudi to. Tudi s poplavljanjem nimajo težav. »Največ nevšečnosti povzročajo odpadlo listje in vejevje ter zmrzal. Tako jeseni tudi ponoči ves čas dežuramo in če je treba, pretoke čistimo vsako uro,« še pove Pihlerjeva.

Kakovost v bazenih in kuhinji
V prvih letih so zelo veliko časa in denarja vložili v promocijo. »Kar nekaj let je trajalo, da so se stranke navadile na našo ponudbo, da so nas spoznale,« se začetkov spominja Pihlerjeva. Danes največ prodajo gostincem, čeprav je pri njih dobrodošel prav vsak. Ker je treba v boju s konkurenco vselej gledati naprej, so se tudi pri Špegljevih odločili, da bodo iz doma vzrejenih postrvi pripravljali odlične ribje jedi. Njihove specialitete so predvsem dimljene postrvi in namaz iz njih. Recepte so spisali sami. »Poskušamo različne možnosti in se tako učimo. Predvsem receptura za dimljene postrvi se je kalila precej časa, približno leto,« pripoveduje sogovornica. Dimnico so uredili tudi v hiši, za dimljenje pa uporabljajo predvsem češnjev les, ki je najbolj aromatičen.
Da so njihove jedi kakovostne in izjemnega okusa, potrjujejo tudi priznanja na mednarodnih ocenjevanjih ribjih izdelkov in olj. Pred časom so se z avstrijske Koroške ponovno vrnili s srebrnima medaljama. Nagrado za drugo mesto so prejeli za vroče dimljeno potočno postrv in namaz iz nje.

LEA KOMERIČKI
Foto: SHERPA

narocite-nt

Deli