Ko se ves čudež sadja znajde v eni sami sladki žlički

Ob loncu marmelade z Rosando in Markom Ploštajnerjem

13:37

»Marmelado hočem,« mi je pred časom rekla prijateljica. »Takšno pravo, okusno, sladko, pregrešno dobro. Takšno, kot jo je nekoč delala babica,« je nadaljevala polna navdušenja in nostalgije. In tako naju je v pogovoru odneslo med lonce brbotajočih sadnih sladkosti, kamor križarska vojna proti sladkorju še ni segla in kjer instantni nadomestki brez vonja in okusa nimajo česa iskati. Približno dan pozneje sem potrkala na vrata idilične kmetije v Vezovju pri Šentjurju.

DL3U7869
Foto: GrupA

Rosanda na leto skuha približno 500 do 600 kozarčkov marmelade. Vedno je zvesta sezonskemu domačemu sadju in različicam, ki jih dopolnjujeta zelenjavni in zeliščni vrt. Ampak to je doslej ni ustavilo, da ne bi tudi sredi zime skuhala izvrstne marmelade. Pravzaprav je bila tako dobra, da so jo na tekmovanju dobrot slovenskih kmetij še pozlatili. Ko sta nam z možem odprla vrata svoje kmetije v Vezovju pri Šentjurju, je nebeško zadišalo. Preludij hrustljave skorjice sveže pečenega kruha v družbi mehkega masla in jagodne marmelade je melodija, ki se je enostavno ne da preslišati.

DL3U7967
»Moj najboljši prijatelj je Google,« se zvonko zasmeje simpatična gostiteljica, ko jo pobaram o skrivnih družinskih receptih in ekskluzivni šoli nenapisanih domačih knjig. A takoj nato opiše neponovljiv vonj jurke v babičini kuhinji. Iz tega avtohtonega domačega grozdja je babica delala izvrstne sokove in sirupe. »Sama sem jih nadgradila v marmelado. Izhajala sem iz naravnih danosti domače kmetije in iz želje, da bi to spremenila v nekaj najboljšega, kar je mogoče.«

DL3U7928

Celoten članek preberite v Novem tedniku 1. avgusta 2019.