Ko vsako jutro zadiši po dobrem zajtrku

Na obisku pri Ireni Franić

7:56

Industrijska oblikovalka in inženirka živilske tehnologije je svoje poslanstvo našla v poklicih, ki na prvi pogled nimata nič skupnega, a sta oba povezana z oblikovanjem. S partnerjem, sorodno dušo, sta se našla v zrelih letih, ko sta vsak po svoje zaključevala poglavje v življenju. Njegovo poslovno zamisel je navdihnilo morje, Irena je dodala še oblikovanje.
SAŠKA T. OCVIRK

Franic Irena 066
Foto: SHERPA

Njuna hiša stoji na obrobju Rogaške Slatine. Na prvi pogled ne izstopa posebej. A od blizu vsaka malenkost pripoveduje svojo zgodbo. Delavnica v pritličju je tudi umetniški atelje. Stanovanje v nadstropju govori o ljudeh, ki cenijo lepoto in jo znajo najti tudi v najbolj navadnih stvareh. Irena je izvrstna gostiteljica z nalezljivo pozitivno energijo. »Pripravila vama bom malico. Nekaj zdravega in okusnega,« se nasmehne in si zaveže predpasnik. Ljubezen do hrane in veselje do kuhanja jo spremljata že od nekdaj. Ko se je začela resno poglabljati v svet živilske tehnologije, jo je to področje povsem prevzelo. »Ne kuham precej drugače, kot sem nekoč. Še vedno dobro, a zdaj tudi točno vem, zakaj so nekatere izbire toliko boljše od drugih. Ko govorimo o hrani, se ljudje ustavijo pri senzoričnih učinkih. Pri videzu in okusu jedi. Kaj se s hrano in posledično z našim telesom dogaja od vratu navzdol, zanima le redkokoga.« Solata iz treviškega radiča z regratom in s korenčkom, začinjena s semeni kapucinke in z regratovimi popki, vloženimi v kisu, posuta z mešanico mletih semen ter naribanim domačim sirom, je pravi pozdrav pomladi. »Na krožniku mora vedno biti nekaj živega,« se nasmeje in si ob kavi odvije čokoladico. Ker zdrava prehrana in pametne izbire v življenju nimajo nič skupnega z odrekanjem in s trpljenjem.

banner-teal

Franic Irena 093
Foto: SHERPA

Upoštevaj sebe in ne zapletaj
V Irenini družini je bila babica tista, ki je znala iz malega narediti veliko in iz slabega dobro. »Verjetno sem po njej podedovala ustvarjalno žilico in k njenim modrostim se še danes pogosto vračam. Držala se je preprostega načela, da je treba upoštevati sebe in čim manj zapletati.« Šola za oblikovanje je bila logična poklicna izbira in delo v različnih podjetjih na Celjskem, a tudi v steklarski šoli, ji je bilo v izziv skoraj tri desetletja. A pravi izziv jo je čakal šele takrat, ko se je po spletu okoliščin odločila za samostojno poslovno pot. Danes predava o zdravi prehrani, svetuje, oblikuje za različne naročnike in vodi svoje podjetje, ki na trgu ponuja tudi navtične proizvode, katerih idejni oče je njen partner. Paradni izdelek je trenutno pasarela, ladijski mostiček oziroma deska, ki jo pomorci prislonijo s pomola na plovilo. Zamisel je njen partner, sicer velik ljubitelj morja in jadranja, dobil, ko je reševal svoj lastni problem in ugotavljal, koliko sivih las lahko ljudem povzroča tako preprosta in banalna stvar. »Dvometrske ali celo daljše deske, ki tehta 15 kilogramov ali več, ni tako lahko namestiti med zibajoče plovilo in kopno. Predstavljajte si, da jo morate držati na enem koncu in da res nočete, da vam pade v morje. Ljudje si pri tem pomagajo z vrvmi, namesto težkih desk uporabljajo aluminijaste lestve in še in še.« Najuspešnejše poslovne zamisli so tiste, ki ljudem izboljšajo življenje ali odpravijo nek problem. Tako se je rodil Slip.
Lahek in močan ladijski mostiček
Ladijske mostičke je Irenin partner zasnoval v dveh različicah, in sicer v zložljivi in ravni obliki. Mostiček je izdelan iz smrekovega lesa in zelo lahek. Dvometrski tehta le pet kilogramov, debelina je manj kot tri centimetre, hkrati je zaradi ojačitve iz umetnih vlaken dovolj močan, da lahko nosi tudi 200 kilogramov. Blagovna znamka Slip se je v navtičnih krogih že tako uveljavila, da navtiki vedno pogosteje iščejo prav te mostičke. »Lani sta v Rogaško Slatino prišla Norvežana, ki sta se na poti proti morju ustavila, da bi kupila nov mostiček. Že drugi. Kar verjeti nisva mogla,« pravi Irena. Iz lastne izkušnje in potrebe se je pred leti porodila tudi zamisel za Slip podvodno ponjavo. Lastnike plovil namreč izjemno obremenjuje skrb za podvodni del barke, ki ga hitro obrastejo podvodni organizmi. Ne samo da je odstranjevanje naporno in duhamorno opravilo, vsakoletni dvig plovila je tudi občutek strošek, zaščitni premazi s težkimi kovinami onesnažujejo morje. »Miran si je zamislil posebno podvodno oblogo za plovilo, ki jo je zelo enostavno namestiti. Ko se z njeno pomočjo prekine dovod hranil in svetlobe, organizmi v tednu dni odmrejo, apnenčaste školjke pa odstranimo kar z navadnim alkoholnim kisom. Ta se ob stiku s kalcijem nevtralizira in je za morsko floro in favno povsem neškodljiv. Barke nisva dvignila že deset let, dno je gladko kot porcelan,« pojasni Irena.

Franic Irena 083
Foto: SHERPA

»Ljudje se premalo zavedajo, da sta družina in bivalno okolje naše gnezdo, kjer si polnimo baterije. To je nekaj, v kar je resnično vredno vlagati.«

»Ustvarjalnost se marsikomu zdi nepomembno igračkanje. Ampak to igračkanje je za obstoj nekaterih duš življenjskega pomena. Tako pomembno je kot dihanje ali hrana.«

»Ko se hočem sprostiti in napolniti z energijo, grem v gozd. Počasi, prisotna v vsakem koraku, z globokim vdihom. Narave ne znamo več opazovati, a se zdi, da so v njej vsi odgovori. Obkroža nas toliko lepega, a tega sploh ne znamo videti.«

»Vsi imamo ustvarjalno žilico v sebi. Samo dopustiti si moramo zavedanje, da je to res.«
»V krogu življenja je pomembno samo to, kako se mi počutimo in kakšen pečat v svetu pustimo. Kdo smo, je veliko manj pomembno.«

Irena Franič, oblikovalka - 15.2.2020 poslana na NT
Foto: SHERPA

Celoten članek preberite v tiskani izdaji Novega tednika 20. februarja 2020.