Ko zaprete oči, nastanejo portreti duše

10:49

Ko sem na družabnem omrežju prvič zasledila fraktalne risbe, so se mi zdele nekaj posebnega. Preplet linij in barv je bil čudovit, vse je bilo videti skrbno premišljeno in natančno dodelano. Izdelek, kot bi ga ustvaril računalnik in ne človeška roka. Brskanje po spletu in odkrivanje, kaj je namen risanja teh risb, je zbudilo začudenje ob tem, da gre za risanje linij z zaprtimi očmi in na enak način za izbor barv. Risbe naj bi pomagale odkrivati človekov značaj in njegove težave, ob usmerjanju strokovnjaka naj bi risanje pomagalo pri reševanju teh težav. Priznajte, da se sliši nekoliko znanstvenofantastično.
A kot pravi na svoji spletni strani Deja Muck, ki je to metodo med prvimi prinesla v Slovenijo in jo sistematično širi, je sebi z njo pomagala pri težavah s tesnobnostjo, z depresijo, pri prehrambenih motnjah … In če to trdi doktorica znanosti in redna profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, verjetno ne moremo kar zamahniti z roko. O tem je napisala knjigo, v kateri je predstavila terapevtsko metodo (samo)pomoči z umetnostjo, kot jo je pred več kot dvema desetletjema zasnovala Tanzilija Polujahtova, ruska klinična psihologinja in družinska terapevtka.

Kvantni fraktal_avtorica Sabina Korošec Zavšek_vodoravnoKvantni fraktal Sabine Korošec Zavšek

banner-teal

Naključno odkrita metoda
O tej temi veliko ve tudi Celjanka Sabina Korošec Zavšek, specialna pedagoginja in vodja Centra za pomoč otrokom in staršem Žalec, kjer se veliko posveča otrokom s posebnimi potrebami. To metodo je našla po naključju. »Prijavila sem se na izobraževanje o diagnostiki iz otroške risbe in v enem od modulov je bila predstavljena metoda fraktalne risbe. Pojma nisem imela, kaj je to, a me je na koncu čisto prevzela,« pravi sogovornica, ki je nato v približno letu opravila vrsto dodatnih izobraževanj in se pravkar pripravlja na zahteven izpit pri Tanzilijini učenki, likovni pedagoginji in mentorici fraktalne risbe Martini Kosec v Zagrebu. Metodo zdaj širi in ugotavlja, da ji risanje koristi tako pri premagovanju lastnih vsakodnevnih težav kot pri delu z otroki. »Želim, da bi metodo spoznalo čim več ljudi in da bi si z njo pomagali tudi drugi. Je enostavna, potrebuješ le papir za risanje in kakovostne barvice, črn kemični svinčnik, radirko in šilček.«

sabina korošec zavšek

Sabina Korošec Zavšek (Foto: Goga Fonda)

Namenov risanja je več
Fraktalne risbe imajo več namenov, eden je diagnostični, drugi korekcijski, tretji umetniški, lahko so namenjene zgolj sproščanju tistega, ki jih riše, pri čemer lahko pri tem razvije čisto svoje pristope, pravi Sabina Korošec Zavšek.
Pri diagnostičnem risanju nariše oseba prve tri risbe po posebnem navodilu. Z zaprtimi očmi nariše mrežo, si na ta način izbere tudi barve in potem po določenih navodilih barva risbo. »Tisti, ki o tem nekaj ve, lahko iz te risbe marsikaj razbere o človeku in njegovih osebnostnih lastnostih ter težavah. Risba pride iz podzavesti človeka, zato temu rečemo portret duše,« pojasnjuje sogovornica, ki na osnovi dosedanjega dela ugotavlja, da se risbe res ujemajo z značajem in s težavami ljudi. »Iz risbe se vidi, ali je človek umirjen ali hiperaktiven, ali je natančen ali ne, vidijo se tudi druge osebnostne lastnosti. Avtorica metode Tanzilija Polujahtova vidi še veliko več, ona te risbe bere kot odprto knjigo o njihovem avtorju. Srečala sem osebo, ki je narisala takšno risbo, da me je resno skrbelo za njeno duševno zdravje. Čez nekaj dni je bila ta oseba hospitalizirana na psihiatriji.«
Ko strokovnjak za fraktalno risbo ugotovi, kakšne težave ima nekdo, mu lahko s pomočjo risanja tudi pomaga pri odpravljanju teh težav, kar je najbolj dragoceno pri tej metodi. Pri risanju je pomembno vse, tudi to, katere barve nekdo izbere, kako in v kakšnih kombinacijah jih razporeja …
Pomoč sebi
Sabina ugotavlja, da je pomembno, da je metodo dobro preizkusila tudi na sebi. »Gre za to, da se osredotočiš vase, risanje miže predstavlja obliko aktivne meditacije.« Za izpite pripravlja številne zahtevne risbe po natančno določenih pravilih. »Za izdelavo mreže za risbo sem potrebovala včasih tudi tri, štiri ure, za barvanje bolj zahtevnih risb tudi do 20 ur. Treba je barvati natančno, mikro polja sem barvala celo s povečevalnim steklom … Ena od linij je na primer vibracijska, drobno valovita in te nikakor nisem mogla lepo narisati, če sem bila v stresu. Dve risbi sem morala narisati in pobarvati celo z levo roko, kar je bil poseben izziv,« razlaga in doda, da večerno risanje po 22. uri ne pride več v poštev, saj se potem zavleče skoraj do jutra.
A opaža pozitivne učinke risanja. »To me sprošča, če imam težavo, jo lažje rešim, doživljam jo manj dramatično in veliko bolj sem prilagodljiva pri njenem reševanju. Veliko bolj sem tudi ustvarjalna. Avtorica metode Tanzilija Polujahtova je iz mojih risb razbrala mojo ustvarjalnost, ki se ne kaže zgolj na likovnem področju, saj prej nikoli nisem risala, temveč nasploh v življenju.« To ni nič nenavadnega za tistega, ki ve, da je Sabina že kot otrok ustvarjala lutkovne igrice, igrala v gledališču Zarja, bila nato režiserka otroških predstav v OŠ Glazija v Celju, se v času študija preživljala s pletenjem izdelkov … »Čutim, da se ta ustvarjalnost zdaj kaže na drugih področjih. Ustvarjam na primer knjigo in risanko za otroke z avtizmom. Ideje se kar nizajo,« je zadovoljna strokovnjakinja, ki pravi, da je tovrstna metoda pomembna za vse, ki želijo pri sebi spremembe. »Pri nekaterih stvareh v življenju nam vzorci, po katerih delujemo, koristijo, ker nam olajšajo vsakodnevne opravke. Pri reševanju zahtevnejših težav, kjer je treba najti nove rešitve, pa so lahko ovira. Če te težave rešujemo vedno na enak način, vedno dobimo enak rezultat.« Tudi zato je risanje fraktalnih risb lahko način ›prevzorčenja‹ in odlična priložnost za zaposlene v določenih poklicih, kjer sta zlasti pomembni osebna rast in ustvarjalnost.
Delo z otroki
Ker se Sabina ves čas predaja delu z otroki z avtizmom in je aktivna v Zvezi nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, želi metodo fraktalne risbe uporabiti tudi pri delu na tem področju. V nov projekt omenjene zveze, imenovan Avtizem – SAM z drugimi 2, ki ga je izbralo in potrdilo ministrstvo za zdravje, je tako vključen tudi program risanja fraktalne risbe za sproščanje staršev in sorojencev otrok z avtizmom.
Za vse otroke bo po njenem mnenju koristen poseben delovni zvezek, ki ga je izdala njena hrvaška mentorica Martina Kosec in ki ga namerava Sabina s soglasjem avtorice skupaj s kolegico, psihologinjo Samiro Lah, prevedenega v slovenščino izdati tudi pri nas. Delovni zvezek sta skoraj v celoti že prevedli. V njem so vaje in navodila za risanje fraktalnih risb za otroke, ki jih je avtorica prepletla v čudovito zgodbico o pajku Vidu, ki plete mreže. Vanjo je avtorica delovnega zvezka Martina Kosec na zanimiv in otrokom privlačen način vključila vse o pomenu barv, velikosti polj, obliki mreže …, torej vse, kar je pomembno pri risanju fraktalnih risb. Martina Kosec je na Hrvaškem delala raziskavo o vplivu risanja fraktalnih risb na uspeh otrok v šoli. Rezultati raziskave so še v obdelavi. Z uporabo te metode se pri otrocih razvijajo pozornost, grafomotorika, natančnost, vztrajnost, vse tisto torej, kar potrebujejo za uspešno delo v šoli.
Na delavnicah v Žalcu namerava Sabina Korošec Zavšek vse, ki to želijo, naučiti osnovnih pravil risanja, da bo to koristno zanje, četudi bo namenjeno samo sproščanju.

Foto: osebni arhiv

 

 

Deli