Državni rekorder v pomnjenju števila pi

Konjičan Lev Rus osvojil pokal

14:51

Ljudje si v povprečju zapomnimo sedem zaporednih elementov. To pomeni, da v mentalni beležnici bolj ali manj zadržimo telefonsko številko na razdalji od imenika do telefona. Zdaj pa si predstavljajte, da nekomu zrecitirate 3.333 števk dolgo telefonsko številko. S kultnim matematičnim pojavom grškega imena pi sicer ni mogoče nikamor poklicati, lahko pa z njim osvojimo pokal in postanemo rekorder posebne sorte.

sdr
sdr

S številom pi so se Sumerci (in to sploh ne prvi) ukvarjali že pred štiri tisoč leti. V Stari zavezi Biblije so ga ponazorili z velikim premičnim umivalnikom oziroma »ulitim morjem«. Takrat so bili verjetno prvič in zadnjič zadovoljni s tem, da je število pi enako tri. V indijski astronomiji približno dvesto let kasneje je pi že zaokrožen na dve decimalki natačno. Pi je vgrajen v egipčanske piramide in jasno so se z njim ukvarjali tudi Kitajci. Platon je prav zaradi števila pi verjel v vsemogočnost matematične geometrije. Gre za matematično konstanto, ki je resnično vsestransko orodje, pa naj ji rečemo arhimedova konstanta, ludolfovo število ali krožna konstanta. Je iracionalno, ker se ga ne da natančno zapisati kot razmerje dveh naravnih števil. Najbolj znan približek tega matematičnega čudeže je 3,14. Malo natančneje ga izrazimo z ulomkom 22/7, ulomek 355/113 pa je menda že zelo dober približek.

Za konjiček v spomin niza števke

Lev bi zase dejal, da je čisto običajen dijak, ki obiskuje drugi letnik gimnazije v Slovenskih Konjicah. Le da med konjički najprej našteje učenje števila pi. Odkril ga je v petem ali šestem razredu in se držal decimalnega zapisa. »Ulomkov nisem preveč maral,« se nasmehne. Kar je presenetljivo, ker matematiko obožuje. In seveda vse, kar vsaj malo diši po naravoslovju. Fizika, astronomija, kemija so znanstvene vede, ki svet razložijo na logičen in domišljen način. »Všeč mi je, da razumem svet okrog sebe, da imajo pojavi teoretične razlage.« Ko je bil mlajši, je zelo rad bral. »V bistvu me je mama kar s težavo sproti zalagala s knjigami iz knjižnice,« se smeje. Danes raje bere scenarijske skripte, ki se pogosto raztegnejo čez stotine strani. Predpisano šolsko čtivo se mu pogosto ne zdi mlademu človeku najbolj prijazno. Seveda rad igra tudi računalniške igre, za katere pravi, da ni prav nobene potrebe, da v njih teče kri. »Rad imam igre, ki mi predstavljajo miselni ali spretnostni izziv.«

Od Konjic do Ljubnega

Številke ima preprosto rad. In tako se je za zabavo pred leti učil potence števila dva. Tako je na primer znal iz glave stresti vseh 132 števk števila 2 na 512 potenco. Potem je odkril tekmovanje v pomnjenju števila pi. »Prvič sem se ga udeležil lani. Do počitnic sem se naučil 500 števk, med njimi 200 in teden pred tekmovanjem še 100. Pravilno sem jih uspel povedati 734. Letos sem se vseh naučil do novembra in potem sem samo še ponavljal.« Splačalo se je, saj je brez napake povedal vseh načrtovanih 3.333. In zakaj ravno toliko? Prejšnji rekord je bil 3.141. Po prvotnem načrtu jih je Lev hotel povedati 3.210, kar je poštna številka Slovenskih Konjic. Nazadnje se je vseeno odločil za četvorni poklon trojkam. Kar zadeva pošto, bi zdaj pristal na Ljubnem ob Savinji. »Pri vsem skupaj ne gre toliko za fotografski spomin kot za dobro pomnilno tehniko. Med slednjimi sam na primer poznam palačo spomina in ustvarjanje zgodbe. A sta se mi obe zdeli prezamudni.« Tako si je izmislil svoj sistem zaporedij. In dodamo lahko le to, da več kot uspešno.

StO

Članek je v celoti objavljen v Novem tedniku 28. marca 2019.

narocite-nt