Kozjanska domačija dobila tudi gospodarico

Jesenska poroka Andreje Vodeb in Bojana Gučka

13:17

Kozjanska domačija je v Dobju zagotovo ena najbolj prepoznavnih in gostoljubnih izletniških točk. Hišni gospodar Bojan Guček na široko odpre vrata nekaj tisoč ljudem na leto. Še danes prav posebej čuva spomin na dan, ko je k hiški v Repušu 13 prvič pripeljal svojo Andrejo.
»Bila je navdušena. Izhaja iz družine, ki zna ceniti starine in dediščino preteklosti. Če bi že takrat vedela, kaj pomeni priti za ta mlado na Kozjansko, morda ne bi bila tako zelo,« prešerno pravi Bojan. Vsekakor je to ni odvrnilo, da na usodno vprašanje nekaj let pozneje ne bi odgovorila pritrdilno.
Dve desetletji je že, odkar je Bojan prevzel dve kmetiji v odmaknjenem delu Dobja s čudovitim razgledom na širše Kozjansko. Hiški z gospodarskimi poslopji obnavlja in ureja, odkar pomni. Najprej posebnih načrtov ni imel. Bilo pa mu je povsem jasno, da tega etnološkega bisera ne sme pustiti propasti. Danes na Kozjanski domačiji pristno domačo hrano in dobro kapljico ter posebno oazo miru najdejo ljudje od blizu in daleč. Že deset let zaporedoma tam pripravljajo tudi Teden kozjanskih obrti in običajev, ki v organizaciji združi kar celo občino. »Z Andrejo staviva na prijaznost, ki jo odraža širok nasmeh. Njej je sicer zelo pomembno, da je vedno vse urejeno, pospravljeno in v cvetju. Vem, da ljudje to opazijo, ampak tisto, kar zares šteje, je domače vzdušje, da sva midva takšna, kot sva. In očitno sva dobra kombinacija, se dopolnjujeva in sva dovolj pristna, da se ljudje vračajo.«
Ni vsaka primerna za kozjansko nevesto
Spoznala sta se v študentskem domu v Mariboru. »Jaz sem bil že stara bajta, Andreja je bila brucka,« se spominja Bojan. Po prvih nomadskih letih med Dobjem in Mariborom sta ugotovila, da sodita skupaj. In tudi to, da se bosta poročila, sta dognala že kar kmalu. »Zaročila sva se najmanj dvakrat,« se smeje Bojan. »Najini načrti sicer niso bili skrivnost, a da sva se odločila tako na vrat na nos, je bilo za marsikoga presenečenje.« Andreja je želela biti jesenska nevesta, ker se narava takrat odene v najlepše barve. Letos je jesen še posebej lepa. Ves čas ju spremlja tudi njuna srečna številka 13. Ko je ena najlepših jesenskih sobot padla na 13. oktober, razlogov za odlašanje ni bilo več. Pred sorodniki in prijatelji sta si v župnijski cerkvici Marije Škopulirske v Dobju obljubila zvestobo za vse življenje. K poroki ju je s kočijo peljal Janko Novak. Čeprav je na Kozjanski domačiji že skoraj hišni prevoznik, je imel tokrat kar tremo, občutek na vozu v vlogi ženina in neveste pa je bil tudi nepozaben. Koračnico je zaigral lajnar, med mašo so zapeli pevci z Radia Ognjišče. Sledila je »ohcet« na »cimpru« in po stari domači šegi je bilo ob zvokih zasedbe The Poušters veselo do jutranjih ur.
Ko boste torej prihodnjič obiskali Kozjansko domačijo, vedite, da ima ta odslej poleg gospodarja tudi gospodarico. »Vesel in hvaležen sem. Veliko kozjanskih domačij in kmetij propada ravno zato, ker si fantje ne morejo najti neveste za na kmete,« pravi Bojan. Kozjanska domačija seveda ni čisto navadna kmetija. Mladoporočencema načrtov ne manjka. Zdaj ko sta osvojila domačine, je morda čas, da svoj kozjanski biser z džakuzijem pod slamnato streho predstavita tudi svetu.

StO
Foto: TONCI HOZJAN

Deli