Krvodajalstvo pri živalih: Tačka daruje. Kaj pa vaš pes in muca?

9:54

Če se nam pri skrbi za zdravje ljudi zdi samoumevno, da nam je v primerih, ko potrebujemo transfuzijo, vedno na voljo kri naše krvne skupine in da so krvodajalske akcije namenjene temu, da zalog ne zmanjka, je v veterinarski medicini drugače. Stroški obdelave in shranjevanja krvi so namreč visoki, zato v majhni Sloveniji veterinarji verjetno nikoli ne bodo imeli možnosti, da bi v nujnih primerih poklicali in naročili vrečko krvi. A možnost hitrejšega iskanja primernih darovalcev obstaja in je nekaj posebnega tudi v širšem evropske prostoru.

sl40_veterinary-85925Foto: Pixabay

banner-teal

Vsaka veterinarska organizacija se trudi po svoje zagotoviti primerne krvodajalce, ko se znajde v situaciji, da mora na ta način reševati težave svojih živalskih bolnikov. Veterinarji najprej preverijo možne darovalce krvi med svojimi strankami, nato pri živalih svojcev, znancev, prijateljev ter vseh sledilcih na družbenih omrežjih. A včasih tudi to ni dovolj, pri čemer klicanje in iskanje primernih kandidatov vzameta veliko dragocenega časa. Do nedavnega veterinarji niti niso preverjali krvne skupine živali, kar je še dodatna ovira, ko je treba najti kri, ki se ujema s krvjo živalskega bolnika.
Tako so se štiri veterinarke, dr. Metka Šimundić, Alenka Kropivšek, doc. dr. Darja Pavlin in dr. Tina Roškar, domislile, da bi ustvarile enoten spletni portal, kjer bi bili zapisani vsi pasji in mačji krvodajalci v Sloveniji. Projekt je podprla Veterinarska zbornica Slovenije, ki zagotavlja tudi denar za to, da je testiranje krvi za lastnike živali brezplačno. Tako je nastala spletna stran Tačka daruje (www.tackadaruje.si), kjer lahko lastniki živali najdejo vse informacije in prijavni obrazec za sodelovanje.
Možnosti je še veliko
Kot pravi ena od pobudnic portala dr. Tina Roškar, je možnosti za razširitev mreže še veliko, saj je med krvodajalci doslej vpisanih le približno 180 živali. 30 jih še čaka na testiranje v različnih veterinarskih ambulantah. Postopek je namreč takšen, da lastnik ob izpolnitvi prijavnega obrazca na spletni strani Tačka daruje označi tudi, v kateri ambulanti želi žival testirati za določitev krvne skupine in preveriti, ali je sploh primerna za uvrstitev na seznam krvodajalcev. Skrbnica strani te prijave redno nadzira in pozove izbrano ambulanto, naj lastniku sporoči, kdaj lahko pripelje žival na testiranje. Ponavadi lastniki izberejo svojega veterinarja, ki opravi testiranje in podatke posreduje skrbniku spletne strani. Na ta način se žival znajde na seznamu krvodajalcev, ki ga lahko vidijo vsi veterinarji.

sl40_tina_roskarTina Roškar: »Želimo čim več primernih krvodajalcev, veterinarjem pa želimo s preglednostjo in možnostjo filtriranja darovalcev zagotoviti, da v nujnih primerih najdejo primernega krvodajalca v najkrajšem možnem času.« (Foto: osebni arhiv)

V regiji vpisanih le 15 psov
Baza podatkov je razdeljena po regijah. Celjska regija ima prijavljenih le 15 psov krvodajalcev in nobene mačke, medtem ko je najmočnejša ljubljanska regija z 62 prijavljenimi krvodajalci. »Tistim, ki se prijavijo, smo hvaležni, pri čemer se tudi odzivajo, ko jih potrebujemo. Želimo, da bi se več lastnikov odločilo za vpis, a mnogi niti ne poznajo te možnosti. Zato želimo, da bi veterinarji bolj spodbujali lastnike in jih seznanjali s to možnostjo. Vpisujemo namreč pse, stare od enega leta do osmih let, kar pomeni, da to ni dolgo obdobje in da se baza prazni. Zato želimo, da bi čim več lastnikov to sprejelo kot neko solidarnostno gesto, kot pomoč v primerih, ki se lahko zgodijo vsakomur,« pravi dr. Tina Roškar.
Brez kranjske klobase
Pri svojem delu se pogosto srečuje s primeri, ko njeni bolniki potrebujejo kri. Pri tem ne gre samo za nesreče, največ je različnih zastrupitev in hemolize krvi, ko eritrociti razpadajo zaradi različnih dejavnikov. Takrat pogosto ni časa za poglobljene laboratorijske preiskave, zato je nujno, da imajo veterinarji bazo pasjih krvodajalcev, ki imajo vnaprej določeno krvno skupino in opravljene potrebne preiskave, tako da lahko v nujnih primerih takoj dobijo ustreznega dajalca in ne izgubljajo časa s predtransfuzijskimi testiranji. Kri je pogosto nujna tudi pri večjih operacijah, kot so na primer odstranitev vranice, ledvice ali dela jeter in operacije na srcu. »Včasih že vnaprej vzamemo kri, da jo lahko nadomeščamo v primeru večjih krvavitev med posegom.«
Psu lahko vzamejo največ 15 do 20 ml krvi na kilogram telesne mase, najpogosteje na tri do štiri tedne. Najlažje in najhitreje je, da veterinarji kri jemljejo iz vratne vene. Odvzem 450 ml krvi pri večjem psu traja manj kot 10 minut, pri čemer mora žival v prisotnosti lastnika mirno ležati na boku. Če gre za poslušne pse z mirnim značajem, ni težav in ne potrebujejo pomirjeval. Odvzem krvi ne pusti posledic pri dajalcu. Namesto kranjske klobase, ki so jo včasih dobili ljudje na krvodajalskih akcijah, dobi kosmati dobrodelnež kakšno dobro konzervo, veterinarji pa za kakšen dan odsvetujejo bolj naporne dejavnosti.
Krvne skupine pri psih
Kot pojasnjujejo na spletni strani Tačka daruje, je sistem krvnih skupin pri psih nekoliko drugačen kot pri ljudeh. Pri psih so krvne skupine klasificirane v t. i. DEA-sistemu. Trenutno je opisanih že več kot deset različnih skupin, vendar jih je le nekaj klinično pomembnih, od njih najbolj krvna skupina DEA 1. Zanimivo je, da ima pes lahko več različnih krvnih skupin. Za razliko od ljudi in tudi mačk se protitelesa začnejo tvoriti šele v stiku z neustrezno krvjo. Zato mnogi napačno menijo, da lahko pes prvič v življenju dobi katerokoli transfuzijo. To namreč ne drži. Takojšnjega transfuzijskega odziva sicer res ne bo imel, lahko pa pride do poznega odziva. Pes ima lahko težave tudi ob naslednjih morebitnih transfuzijah. Zato je tipizacija krvi oziroma določitev krvne skupine prejemnika in dajalca vsekakor nujna. Obstajajo različni testi za določanje krvnih skupin pri psu, ki so lahko dostopni tudi veterinarjem v Sloveniji, cenovno ugodni in so hitro izvedljivi ter zelo preprosti za uporabo. Zato ni razloga, da tako dajalcem kot prejemnikom transfuzije ne bi mogli določiti krvne skupine, menijo avtorji spletne strani.
Mačje krvodajalstvo
Tudi pri mačkah se veterinarji občasno srečajo s potrebo po transfuziji. Mačke kri najpogosteje potrebujejo zaradi slabokrvnosti, bodisi zaradi razpada krvi (hemolize) ali kroničnih bolezni, kot so kronična ledvična bolezen, okužba z virusom FeLV ali FIV ali ko jih močno ogrozijo bolhe. Postopek odvzema krvi je v primerjavi s psom nekoliko bolj zapleten. Večini mačk je treba dati pomirjevala, saj le redke zdržijo nepremično toliko časa, da bi jim lahko varno in kakovostno vzeli kri.
Sistem krvnih skupin je pri mačkah zelo podoben človeškemu. Pri mačkah je zato še bolj nujno, da pred izvedbo transfuzije določijo krvno skupino prejemnika in dajalca, saj lahko že s prvo napačno transfuzijo resno ogrozijo zdravje prejemnika. Mačka lahko dobi izključno kri iste krvne skupine, kot jo ima sama. Večina mačk ima krvno skupino A.
Mački lahko naenkrat vzamejo nekoliko manj krvi kot psu, približno 10 ml na kilogram telesne mase, in vedno jo jemljemo iz vratne žile.

TC

V skrajnih primerih, ko je ogroženo življenje živali in veterinarji nimajo na voljo ustrezne krvi, lahko mačka dobi enkratno transfuzijo pasje krvi. Ta ima le nekajdnevni učinek, saj pasje krvne celice organizem hitro uniči. Ponovna transfuzija pasje krvi je za mačko usodna.

Lastnik živali nima stroškov s testiranjem krvi svoje živali, saj te stroške pokriva Veterinarska zbornica Slovenije. Za žival, ki prejme transfuzijo, mora lastnik to storitev plačati po ceniku.
»Pozivamo veterinarje, naj bolj spodbujajo idejo krvodajalstva med svojimi strankami. Vabimo jih tudi na predavanja, kjer jih naučimo postopkov, vpisov in pojasnimo nejasnosti. Prostora za izboljšave je še veliko.«

 

Deli