London – kot nadvse vibracijska glasba

11:33

Stojim pred zemljevidom najstarejše podzemne železnice na svetu in se skušam odločiti, kam naj grem. Avtomat pred mano ne sprejema bankovcev, kioskom tam zadaj pa je prepovedano menjati bankovce v drobiž. Indijski uslužbenec podzemne me od daleč vidi, kako kažem na avtomat, prikima in dvigne palec, češ da razume, in odide stran. Rasheed izbere prav ta trenutek, da me pokliče in preveri, kje sem, pri čemer razmišljam, če se sploh smem javiti, ker ne vem, koliko denarja še imam na mobi računu. In odtočiti bi moral prav v tem trenutku, a seveda nimam pojma, kje je stranišče. Postaja Victoria, vsi dirjajo okoli mene. Če sem v Nanningu na južnem Kitajskem kot Spidi Gonzales v primerjavi s počasnostjo tamkajšnjih ljudi, sem tukaj v primerjavi z Londončani kot najpočasnejši prebivalec v zgodovini Nanninga. Arrghhh!

A če se spomnim še za nazaj, je London vedno najprej name vplival takole – kaos. (Več v tiskani izdaji Novega tednika).

PETER ZUPANC

narocite-nt

Deli