Mačehovski odnos države do planinskih koč

11:32

Turistični obisk Slovenije se povečuje, prav tako se povečuje število obiskovalcev slovenskih gora, tako planincev kot gorskih kolesarjev. Po zadnjih podatkih slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev. A kljub cvetočemu turizmu v Sloveniji večina vzdrževanja slovenskih planinskih koč in poti še vedno sloni na plečih prostovoljcev, država nima urejene sistemske ureditve podpore in če se to kmalu ne bo uredilo, bo prišlo do postopnega nižanja standarda urejenosti planinskih poti in koč. Prav zaradi ljudi, ki so jim planine in gore vir navdiha, so planinske koče še vedno zelo dobro obiskane, ponudba je vedno boljša, a še vedno to niso in ne bodo gostilne kot v dolini.

Kocbekov dom na Korošici, GrupA
Kocbekov dom na Korošici je pred letom in pol pogorel. (foto: GrupA)

Planinske koče so v lasti planinskih društev, v nekaj primerih so lastniki osebe, lokalne skupine oziroma druga društva. »Lastniki morajo sami poskrbeti za vzdrževanje in večje naložbe v obnove. V večini primerov gre za lastna sredstva in veliko ur prostovoljnega dela, predvsem pri vzdrževalnih delih. Država planinske koče prepozna kot športne objekte, s čimer lahko društva kandidirajo na razpisu Fundacije za šport, ki letno financira zgolj dve koči v vrednosti približno 20 tisoč evrov. Zadnji večji razpis, na katerega so se za potrebe investicij v planinske koče lahko prijavila društva, je bil v letu 2010,« je razložil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar. K temu še dodaja, da je glede planinskih poti podobno. Sredstev je izredno malo, nekaj malega organizacija dobi preko Fundacije za šport, ostalo so lastna sredstva PZS in društev ter veliko prostovoljnega dela. »Ni sistemskega vira financiranja vzdrževanja planinskih poti.«

_L3U2785
Foto: GrupA

Sodelovanje občin pri obnovi planinskih koč

Občine imajo možnost vlaganja v turistično infrastrukturo tudi s sredstvi od turistične takse. V večini primerov gre za splošno infrastrukturo v urbanih delih občin, le redko pa sredstva namenijo planinski infrastrukturi. »Nekatere občine prepoznavajo planinske koče kot pomembne objekte za izvajanje turistične dejavnosti na lokalni ravni, vendar so to prej izjeme kot pravilo,« je povedal Prašnikar.

Dober kader v koči je težko dobiti

Planinska infrastruktura - podpora razvoju turizma ali zgolj njegova pastorka_ (foto Manca Čujež)
Foto: Manca Ogrin

Da je dober kader težko dobiti, zatrjuje predsednik PD Celje – Matica Franc Povše. Celjsko društvo je lastnik štirih planinskih postojank: Frischaufovega doma na Okrešlju, Doma planincev v Logarski dolini, okrepčevalnice Orlovo gnezdo pod slapom Rinka in Kocbekovega doma na Korošici. »Dober oskrbnik ni samo človek, ki se spozna na gostinstvo, ampak mora biti goram predan. Mora vedeti, kaj planinec potrebuje, mora poznati nevarnosti v okolici in mora tudi svetovati, kam se planinec lahko odpravi in ali je njegova oprema primerna za tovrsten podvig.« Čeprav z obiskom v kočah v društvu nimajo veliko opravka, so nanj posredno vezani. »Če je obisk dober, lažje povišamo najemnino.« Celotno vzdrževanje koče je na plečih društva, osnovno vzdrževanje je na plečih oskrbnika, kot je menjava žarnice … Letos se v društvu končali obnovo Frischaufovega doma na Okrešlju. V njem so obnovili sanitarije, streho in kuhinjo. »Ko je treba planinsko kočo obnoviti, je to nujno treba narediti. Žal se zaradi takšnih stroškov manj vlaga v osnove planinstva, kot je sofinanciranje planinskih izletov. Žal gre večina društvenega denarja v obnovo naših koč. Če se zgodi katastrofa, kot se je pred leti na Korošiči, potem ima društvo povsem nove denarne obveznosti,« je še dodal Povše.

BARBARA GRADIČ OSET

Celotno osrednjo temo si lahko preberite v tiskani izdaji Novega tednika!

banner-ntrc-martinovanje