Vlada razrešila poslovnega direktorja celjske bolnišnice

10:37

Dosedanji poslovni direktor celjske bolnišnice mag. Marjan Ferjanc: »Država ne prisluhne smernicam na področju potreb v zdravstvu«

Celoten – dvostranski – intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. 

Vlada je danes danes potrdila sklep o razrešitvi mag. Marjana Ferjanca z mesta direktorja Splošne bolnišnice Celje. Znano je, da mu je svet zavoda, v katerem je večina članov vladnih predstavnikov, očital nesprejetje finančnega načrta za leto 2017 in nepravilne prevedbe plač ob prehodu na nov plačni sistem leta 2008. Ferjanc ves čas poudarja, da gre za politično razrešitev, saj želi vladajoča stranka na vodilna delovna mesta še pred parlamentarnimi volitvami nastaviti svojega človeka. Ferjanc pa je član opozicijske stranke, kar pa v času nastopa svojega mandata še ni bil. Zaradi – po njegovem mnenju nezakonite razrešitve – pravi, da bo pravico tudi poiskal in dokazal.

Mag. Marjan Ferjanc. Njegovo ime je bilo velikokrat v časopisu, ko smo spremljali dogajanje v bolnišnici, zatem ko je Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje (SBC) sprejel sklep o njegovi razrešitvi. Zaposleni ga podpirajo in če bo vlada sklep sprejela, napovedujejo delo kot v času stavke. Pravijo tudi, da je pod njegovim vodstvom bolnišnica postala ena uspešnejših v Sloveniji.

_L3U1286

Ne varčuje s kritiko na račun tistih, ki so skrojili trenutno stanje zdravstva v Sloveniji, ki se je po njegovem mnenju ujelo v zanko, ki zavira razvoj medicine in med zaposlene ter bolnike vnaša veliko nezadovoljstva. Pravi, da se v zadnjem času veliko omenja zdravstveno reformo, vendar se ne govori o tem, kaj točno pomeni za bolnišnice in ljudi. »Težava je, da nobena politična garnitura v zadnjih letih ni razumela bistva zdravstvenega varstva. Govori se le o korupciji in o tem, da naj bi bilo denarja v zdravstvu vedno preveč. Če bi pogledali v tujino, bi videli, da države zdravstvu omogočajo več denarja in več zaposlitev.«

Kje je potem težava?

Da se politiki ob zdravstveni reformi takoj vtaknejo v to, da je treba spremeniti zakonodajo. Ker cilj ni jasen, ne vedo, kaj točno bi spremenili. Vedeti je treba, kaj želi Slovenija. Boljše zdravstvo, učinkovitejša zdravila in materiale, raven zdravstva kot v tujini in sledenje novim smernicam? V bolnišnicah temu sledimo, vendar sta Ministrstvo RS za zdravje (MZ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) skrbela samo za to, da bi se obdržalo fiskalno pravilo, medtem ko smernicam v zdravstvu nista sledila niti nista upoštevala potreb ljudi. Z denarjem, zbranim s prispevno stopnjo zdravstvenega zavarovanja, sta poskušala zagotoviti zdravstvo, kot bi si ga želeli. To ne gre. Potem se je zdravstvena politika, kar pomeni MZ in ZZZS, odločila, da bo posebej financirala določene programe, kot so Svit, Dora in referenčne ambulante, vendar denarja ni bilo. Kaj je naredila? Denar je vzela iz blagajne za redne programe zdravstvenega varstva, zato ni bilo sredstev za dvig cen zdravstvenih storitev, vendar tega ni povedala na glas.

Ista blagajna, drug žep?

Da. Dodatni programi pomenijo več dela in več stroškov. Že osnovni program zdravstvenega varstva ni plačan, dodatni je še dražji. Da ne govorim o tem, da so z izvajalci dodatnega programa sklenjene podjemne pogodbe, ki so dražje od pogodb o zaposlitvi.

marjan ferjanc 1

Kam je to pripeljalo?

Do točke, ko je pomembno, da država ni dvignila cen zdravstvenih storitev, na drugi strani pa so naraščali stroški bolnišnic tudi zaradi sprememb kolektivnih pogodb, še posebej lani. To je pomenilo izgube v zdravstvu in nelikvidnost zdravstvenih ustanov. 66. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju kaže, da država krši lastne predpise. Jasno je zapisano, da se cene za zdravstvene storitve oblikujejo glede na upoštevanje plač, druge prejemke in materialne stroške, amortizacijo ter druge zakonske obveznosti. Država pa zadnja leta ni pokrila ne višjih stroškov dela, ki so jih povzročili sprostitev napredovanja zaposlenih in drugi sistemski ukrepi na področju plač, ne višjih stroškov materiala.

Ne glede na to, kdo je na oblasti in kdo obljublja zdravstveno reformo, se ta zgodba samo ponavlja.

In vodi v anarhijo. Vidi se, da zdravstveno ministrstvo ne obvladuje situacije. V sklopu reforme se omenja še zakon o dolgotrajni oskrbi. Predstavniki MZ so rekli, da bo zakon prilagojen virom denarja. To je napačno izhodišče. Najprej je treba vedeti, kaj sploh želimo. Če vnaprej povemo, da bomo potrebovali manj denarja, kot ga bomo v resnici potrebovali, je to zatiskanje oči. Potem je treba vedeli, ali bodo viri javni ali zasebni. Velikokrat je bilo vprašanje javnega in zasebnega zdravstva, naši zdravniki pa odhajajo. Brez zdravnikov ne bomo imeli niti javnega niti zasebnega. Videli ste, kaj se je dogajalo v Mariboru z anesteziologi in pri nas s patologi. Ker kadra ni, pomagajo zunanji sodelavci. Kaj se zgodi? Povečajo se stroški dela.

Nadaljevanje intervjuja v tiskani izdaji Novega tednika, v katerem pojasnjuje tudi ozadje njegove razrešitve ter ne varčuje s kritiko na račun zdravstvene politike v Sloveniji.  

SIMONA ŠOLINIČ

Foto: GrupA

Deli