Med evropsko birokracijo in zadružno pobudo

Izzivi in možnosti kmetijstva v novi finančni perspektivi – So zadruge dovolj dober člen med kmetom in potrošnikom?

11:36

Da je slovenski prehranski trg že dolgo odložišče proizvodov najslabše vrste, v teh dneh znova opozarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Afera s poljskim mesom bolnih živali, ki je končalo tudi v slovenskem kebabu, nas je spomnila na to, da je domače le domače. Kmetje na drugi strani se pred novo delovno sezono sprašujejo, kakšne novosti jim pripravlja slovenska in evropska kmetijska nomenklatura. In najpomembneje – se bo jutri in pojutrišnjem v Sloveniji še splačalo kmetovati?
Slovenija se je skupaj z 21 drugimi članicami Evropske unije zavzela za to, da bi finančna sredstva za program za razvoj podeželja ostala vsaj na približno enaki ravni kot v sedanjem proračunu. Politične težnje gredo v drugo smer. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo po predlogu rebalansa letošnjega proračuna sicer dobilo osem odstotkov več sredstev od sprva predvidenih. Dobrih 35 milijonov evrov bo namenjenih predvsem večjemu obsegu izplačil v okviru programa razvoja podeželja. Večjo podporo naj bi dobilo ekološko kmetijstvo. To se počasi razvija predvsem zaradi slabe povezanosti proizvajalcev ter premajhnega obsega pridelave oz. predelave. Tudi o tem so govorili navzoči na zadnjem posvetu Zadružne zveze Slovenije v Celju.
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: GrupA

IMG_0931

57 let je star povprečni slovenski gospodar kmetije.
6,5 ha je velika povprečna slovenska kmetija.
16 ha je velika povprečna kmetija v evropski petindvajseterici.
70 tisoč kmetijskih gospodarstev imamo v Sloveniji.
668 milijonov prometa so zadruge opravile leta 2017.

dav
dav

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek:
»V prvi vrsti želimo okrepiti oziroma predvsem pomladiti lastniško strukturo naših kmetijskih gospodarstev, poiskati nove priložnosti za družinske kmetije ter samo dejavnost zastaviti v dveh, treh ali celo več različnih hitrostih,« razlaga sogovornik. Povprečni gospodar na slovenski kmetiji je star 57 let. S tem se naša država uvršča med države z najstarejšimi nosilci kmetijske dejavnosti. S povprečno površino 6,5 hektarja na kmetijo se tudi po velikosti uvrščamo na rep evropskih kmetijskih gospodarstev. »Imamo nekaj odličnih velikih gospodarstev in velikih družinskih kmetij, imamo pa tudi številne majhne kmetije, ki pa so za državo prav tako pomembne,« pravi Podgoršek. Na slednjih temeljijo poseljenost podeželja, delovna mesta na obrobju, urejenost krajine in obdelanost hribovskih območij. »Nikakor ne moremo vseh obravnavati enako. Ravno v letu 2017/18 smo po dolgem času prvič zaznali, da se je zaraščanje kmetijskih zemljišč ustavilo. Mislim, da smo prvič nekaj kvadratnih metrov kmetijske zemlje celo pridobili. K temu so gotovo doprinesli tudi ukrepi kmetijskega ministrstva ter dokaj trda zemljiška politika, ko gre za spremembo namembnosti tako na državni kot lokalni ravni,« je bil optimističen sogovornik.

Je res, da so investicijski razpisi pisani na kožo le velikim? Dr. Jože Podgoršek:

dav
dav

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije:
Težavi sklenjene verige od slovenskega kmeta do domačega potrošnika sta predvsem razdrobljenost in majhnost kmetij. Zadružno povezovanje je zato že več kot stoletje eden najpomembnejših ekonomskih dejavnikov kmetijstva. Kar 80 odstotkov kmečkih pridelkov prodajo v okviru zadružnih verig. Kot pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk, kljub hudi konkurenci na globalnem trgu kmetje še vedno najbolj zaupajo svoji zadrugi. Te s kar 400 trgovinami ostajajo blizu tako kmetom in kot ostalim prebivalcem podeželja.
Kljub temu pa bo prav vsak kmet v zvezi z zadrugo povedal dve stvari – njene odkupne cene so prenizke, repro material pa je predrag. »Natanko tako,« se strinja prvi zadružnik v državi in nadaljuje, da je tako pravzaprav povsod po Evropi, kjer je imel možnost govoriti s člani zadrug in zvez. Kot pravi, so višje cene tudi v interesu zadrug, škarje in platno pa pogosto nista v njihovih rokah. »Ne spomnim se primera, da kakšna slovenska zadruga odkupljenega blaga ne bi plačala. Za tujce, ki so prišli na ta trg, tega ne morem reči. So bili taki precej žalostni primeri. Zadruge ponudimo tisto, kar lahko plačamo in prodamo. Strinjam se, da so cene kmetijskih pridelkov nizke, ampak žal je tako povsod po Evropi. Zato se borimo za višje subvencije in zato je tako pomembno, da se vključujemo v razpravo, kakšna bo kmetijska politika po letu 2020.«

Kakšna pa je realna prihodnost ekološkega kmetovanja? Peter Vrisk:

OB ROBU
Med plevelom in balastom
S kmečko idilo imamo vsak svojo izkušnjo. Morda pomislimo nanjo, ko nam zaradi službenega stresa skoraj odnese pokrov; kako lepo bi bilo namesto papirjev prekopavati njivo in se namesto s šefom pogovarjati s kravico … Še bolj obupani se razgledujemo po njej, ko se zgodi »poljsko meso«. Kmetje na drugi strani, ki bi s kakšno solzo nostalgije pogledovali po svoji zemlji, se starajo, da ne rečemo izumirajo. Sodobna ekonomija je z vsako idilo že zdavnaj pometla. Naj ima mlad človek še tako rad naravo in čuti v pridelavi hrane še tako poslanstvo, minilo ga bo najkasneje pri tretji položnici, ki je ne bo mogel plačati. Nižinski kmetje se res širijo in v teh območjih smo kakšen hektar obdelovalne zemlje res celo pridobili. Male hribovske kmetije pa se zaraščajo. Ker marsikdo ugotavlja, da se mu tudi hrane za lastno uporabo ne splača pridelovati. Zakaj le, ko se police trgovin šibijo pod težo vsakršne poceni izbire od koderkoli že hočeš. Zato je dobro, da nas tu in tam spomnijo, da ni vse zlato, kar se sveti. V tem zadnjem primeru si seveda želimo verjeti, da je poljski novinar posnel ravno tisti en in edini kriminalni in osamljeni dogodek, ki nam je postregel z mesom na smrt bolnih krav. Ampak dajte no … Smo res tako naivni?
Koliko nam bodo kmetje pri sklenjeni domači prehrambeni verigi prišli naproti, je odvisno tudi od zadrug. Da bi nam kmet molzel krave in še dostavljal mleko pred vrata, pač ne gre pričakovati. Kmetijske zadruge kot vezni člen imajo svoje izzive. In enako velja za njihovo krovno zvezo. Nekatere članice izstopajo, ker dobijo premalo za preveč denarja. Interesno se posamezne zadruge za boljše nakupne pogoje povezujejo same. Če med prekopavanjem zemlje še vidiš plevel, se med prekopavanjem papirja balasta prehitro navadiš.
Pod črto je lahko popolnoma prepričan o vsebini svojega krožnika le tisti, ki sam goji svoje kokoši in okopava svoj ekološki krompir. Za vse ostale velja načelo, da kupujmo čim manj predelano hrano in berimo deklaracije. Vsaj malo se lahko zanesemo tudi na razne certifikate kakovosti. Sicer pa je v Sloveniji tudi v najbolj urbanih središčih prva kmetija takoj za vogalom. Nenazadnje imamo vsi možnost, da sami skrajšamo pot od vil do svojih vilic. Ali pa to pomlad vseeno posejemo vsaj kakšno vrsto solate …
SAŠKA T. OCVIRK

narocite-nt