Mojster lesene plastike

12:34

V Šoštanju se letos spominjajo 130-letnice rojstva Ivana Napotnika, evropsko izobraženega umetnika in enega prvih akademsko izobraženih kiparjev pri nas. Če bi imel možnost ustvarjanja iz kamna, bi postal znamenit kipar, pravijo umetnostni zgodovinarji in veliki poznavalci njegovih del. Če bi živel v kateri od prestolnic, morda samo v Ljubljani, bi se morda uveljavil tudi kot profesor na kateri od akademij.

alenka 1-2
Alenka Verbič pravi, da si je Napotnik izjemno prizadeval za preboj na katero od umetniških akademij, vendar mu odmaknjenost bivanjskega prostora tega ni dovoljevala.

Napotnik se je na domačiji Zdovčevih leta 1888 rodil kot edini sin. Imel je še tri sestre. Doma so predvidevali, da bo nasledil kmetijo, a je njegov izjemen umetniški talent botroval temu, da je bil leta 1908 med 87 kandidati izbran kot eden od sedmih srečnežev, ki so jih sprejeli na akademijo upodabljajočih umetnosti na Dunaju. Akademijo je končal kot izjemen študent.

Na svoj izjemen talent je sicer opozoril že kot petletni otrok. Takrat je opazoval rezbarja oziroma podobarja Štefana Jagra, ki je izdeloval opremo zaobljubne družinske kapelice Napotnikovih. Tako imenovano Zdovčevo kapelico je šoštanjski občinski svet leta 2006 razglasil za lokalni spomenik kulturnega pomena, saj je prav ob opazovanju Jagra Napotnik pokazal nagnjenost za kiparsko ustvarjanje.

Pri sedmih letih prodal prvo razpelo

Življenje Ivana Napotnika dobro pozna višja svetovalka za družbene dejavnosti v šoštanjski občinski upravi Alenka Verbič. Ta ne skriva ponosa, da je med Šoštanjčani živel eden prvih akademsko izobraženih slovenskih kiparjev. »Dejansko je živel od svojega dela. Že pri sedmih letih je neki gospodinji iz Zavodenj za sedem krajcarjev prodal razpelo, ki ga je izdelal.«

Doslej je znanih približno štiristo del z njegovih podpisom, 73 jih ima v lasti Občina Šoštanj. Večino kipov je izdelal iz lesa. Ustvarjal je torej z materialom, ki ga je imel na voljo, saj ni bil finančno sposoben kupovati kamna. Ker je živel sredi zavodenjskih gozdov, je uporabljal tamkajšnjo posebno dvobarvno vrsto lesa, imenovano nagnoj. Sicer pa je rad ustvarjal iz lesa hruške, slive in lipe. Dela, ki jih je ustvaril v kamnu, so bila naročena. »Med drugim je za dvorec Gutenbüchel, ki je bil v lasti družine Woschnagg, izdelal portalni plastiki s simboliko poljedelstva in vinogradništva. Izkupiček prodaje od obeh del je bistveno pripomogel k temu, da si je lahko kupil hišo na Tičnici v Šoštanju,« pravi sogovornica.

TINA STRMČNIK
Foto: GrupA

Več v tiskani izdaji Novega tednika!

 

_L3U6996
Občina Šoštanj je poskrbela, da je od leta 2010 stalna zbirka Napotnikovih kipov razstavljena v Vili Mayer. Tam organizirajo vodene oglede s strokovnim vodstvom, a tudi različne pedagoške programe, da delo umetnika predstavijo mlajši generaciji.
_L3U7009
Ko je pogorela domačija, kjer je odraščal, in mu starši niso mogli več denarno pomagati, se je Napotnik na Dunaju med drugim preživljal z izdelovanjem portretov. Tudi te bodo ob Napotnikovem letu predstavili kot žanr kiparske umetnosti, pravi vodja Vile Mayer Špela Poles. Med portreti, ki požanjejo največ pozornosti, je na primer relief Prešerna in Netke oziroma Ane Jelovšek iz leta 1931.

Ivan Napotnik je bil s slikarjem Rihardom Jakopičem in z arhitektom Jožetom Plečnikom leta 1922 izvoljen v umetniški svet tedanjega jugoslovanskega združenja likovnih umetnikov. Bil je tudi član Umetnostne komisije Narodne galerije v Ljubljani in prvi častni občan Šoštanja.

Temeljno pobudo, da so dela Napotnika ponovno na ogled javnosti, je dala tedanja vodja Galerije Velenje mag. Milena Koren Božiček, ko je začela snovati predstavitev Napotnikovega opusa iz javnih in zasebnih zbirk v Narodni galeriji leta 2006.

narocite-nt