Na igrala in igrišča, ne le pred računalnik!

10:55

Počitnice so bile nekoč čas za sprostitev, za daljši jutranji spanec in predvsem za igro z vrstniki. Danes je za mnoge otroke to čas, ko ne vedo točno, kaj bi počeli, in dneve preživljajo večinoma ob računalnikih ali s pametnim telefonom v roki. Nekatere starši vsako jutro odpeljejo v eno od organiziranih oblik varstva, da niso sami doma, da imajo organizirane aktivnosti in prehrano. A nekateri občasno še vedno poiščejo zabavo tudi na dvorišču ali bližnjem igrišču.

Časi, ko so se otroci prosto igrali na dvoriščih, raziskovali bližnji gozd, plezali po drevju in nabirali buške ter izkušnje, izginjajo iz današnjega življenja in se pojavljajo le še kot nostalgični spomini tistih starejših generacij, ki so to še doživele. Kdo danes še zna skakati gumi tvist, se igrati zemljo krast, kavboje in Indijance ali se iti slepe miši?
Kakšna škoda se zaradi pomanjkanja igre in gibanja povzroča celim generacijam otrok, opozarjajo različni strokovnjaki, ki poudarjajo, da sta gibanje in razvoj možganov pri otroku neločljivo povezana. Zato ne preseneča, da se tudi pri nas pojavljajo pobude, da bi spodbudili igro otrok tako, da bi jih zvabili na prosto, kjer bi se na tako imenovanih doživljajskih igriščih igrali z materiali iz narave in ustvarjali po svoji želji, brez nekih vodenih aktivnosti. A vprašanje je, kako bi jim šlo, če so sicer vajeni nenehnega usmerjanja, če jim starši organizirajo ves prosti čas, tako da jim še med počitnicami ne dovolijo, da bi se kdaj zgolj dolgočasili. Igrišča za najmlajše in tiste malo večje tako marsikje samevajo, čeprav jih v regiji ne manjka. Tudi urejena večinoma niso slabo, sploh če je nad njimi kakšen nadzor, ki onemogoča uničevanje igral. Večinoma oskrbniki takšna igrišča ponoči zaklepajo, ker so jih razmere v to prisilile, saj s tem poskrbijo, da se vandali ne znašajo nad igrali.
Nabor je ponekod res bogat, gugalnice, plezala, žičnice, vrtiljaki, račke na vzmet, tobogani, peskovniki, gradovi s hiškami, tuneli in še marsikaj so izdelani po najnovejših predpisih, ki zahtevajo cel kup varoval, da se ne bi zgodila nesreča. Kakšno drevo, lepo vas prosim! Marsikateri starš se zgrozi ob misli, da bi otrok sam plezal nanj. Vprašanje je, kolikim bi to sploh uspelo glede na slabo razvite spretnosti. Kar poglejte si, koliko otrok lahko pleza po igralih brez nenehnega nadzora staršev!
Kako torej otroke zvabit na plan, če je na drugi strani toliko privlačnih stvari, kot so računalniške igrice ali risani filmi na televiziji? Težko, samo igrišča z vsem, kar nudijo, ponavadi niso dovolj. A zagotovo gre lažje, če starši sami sodelujejo pri aktivnostih in izletih v naravo, če gredo skupaj na kolo, na sprehod ob potoku z racami ali na pohod v gozd, kjer rastejo borovnice. Vse to zahteva čas in voljo, a čez leta se obrestuje. Popotnica, ki jo otrok dobi na ta način, je neprecenljiva. Starši pa si bodo lahko čestitali, da so vsaj za kakšen dan zmagali v neenakopravni borbi z računalnikom in s televizijo.

TATJANA CVIRN, foto: SHERPA

Kako so urejena, dostopna in vzdrževana otroška ter športna igrišča v nekaterih večjih krajih regije, smo preverjali v tokratni temi Novega tednika.

Več v tiskani izdaji NT

Dečkovo naselje, otroška igrala pri trgovini Lidl
Dečkovo naselje, otroška igrala pri trgovini Lidl