Na ogled toaleta hmeljskih princes

Ob 10-letnici Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije

14:24

V okviru praznovanja desetletnice Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki ima sedež v Žalcu, je Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec pripravil razstavo oblek hmeljskih princes. Z njo so organizatorji želeli v ospredje postaviti dolgoletno tradicijo izbora hmeljskih starešin in princes. Slovenija je edina dežela na svetu, kjer vsako leto izberemo hmeljski par, ki panogo promovira doma in po svetu. Prvi hmeljski par je bil »okronan« že leta 1963. Razstava priča tudi o tem, kako pomembna je v zeleni dolini hmeljarska tradicija.

Muzej hmeljarstva Žalec, razstava oblek hmeljskih princes - 29.11.2019 poslana na NT
Razstavljenih je 21 oblek, najstarejša nosi letnico 1970.

Pri izvedbi razstave je izdatno pomagalo Združenje hmeljarjev Slovenije, še posebej Pavla Gostečnik, ki je hmeljske princese spodbudila, da so za to priložnost posodile svoje obleke. Nekatere jih v svoji garderobi ne hranijo več, tako je najstarejša obleka prav last Gostečnikove, ki jo je kot hmeljska princesa nosila leta 1970. Na razstavi je na ogled 21 različnih oblek, ob vsaki je tudi fotografija hmeljske princese, ki jo je nosila, in hmeljarskega starešine, ki je to leto zastopal hmeljarje in širil glas slovenskih hmeljarjev doma in po svetu.

O nošah in poslanstvu
Odprtje razstave je pospremil pogovor z nekdanjimi in aktualnimi hmeljarskimi starešinami in hmeljskimi princesami, v katerem so sodelovali Pavla Gostečnik, hmeljska princesa leta 1970, Janez Oset, siva eminenca slovenskega hmeljarstva, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije in hmeljarski starešina leta 2002, Klavdija Bastl Enci, aktualna hmeljska princesa in Anton Grobler aktualni hmeljarski starešina. V pogovoru, ki ga je na hudomušen in sproščen način vodil Franci Podbrežnik Solčavski, so številni obiskovalci izvedeli marsikaj zanimivega o izboru starešin in princes, njihovem poslanstvu, odnosu do noše, izdelavi oblek, vplivu mode na kroj …

2019_1128_19485300
Poleg zgodb, ki jih na razstavi pripovedujejo obleke, so veliko zanimivega povedali tudi osrednji gostje: Pavla Gostečnik, Janez Oset, Klavdija Bastl Enci in Anton Grobler. Pogovor je na svojevrsten hudomušen način povezoval Franci Podbrežnik Solčavski. (Foto: Amadej Canjuga)

Včasih kratke, danes dolge
Pavla Gostečnik je med drugim povedala, da je bil pred leti izbor nekoliko drugačen, morda tudi nekoliko zahtevnejši. Takrat se je za naziv potegovalo več kot deset deklet, danes princeso v svoji sredini izbirajo društva podeželjske mladine. »Tisti trenutek, preden sem se morala sprehoditi po polni dvorani, sem se skoraj obrnila. Sama pri sebi sem se vprašala, kaj mi je tega treba. Potem sem dvignila glavo in zakorakala. Očitno je bilo dovolj dobro, saj sem zmagala,« je dejala Gostečnikova, ki se je spomnila tudi svoje takratne modne oblikovalke. »Kot dekle s hmeljarske kmetije nisem bila oblečena po takratnih modnih smernicah, sem pa imela zelo sposobno in nadarjeno sosedo Marto Vošnjak, ki je poskrbela za obleko in vse podrobnosti,« je dejala Gostečnikova. Obleke so bile pred 40 leti nekoliko drugačne od današnjih, predvsem so bile krajše. Segale so do kolen. Kakšno leto je princesa nosila tudi še krajše krilo. Tako je, kot je zbrane opomnil Podbrežnik, najdaljše noge pokazala hmeljska princesa Anica Brglez leta 1973.

Muzej hmeljarstva Žalec, razstava oblek hmeljskih princes - 29.11.2019 poslana na NT
Pravilo o dolžini krila so zadnjič nekoliko zaobšli leta 2005. A kot je dejal Janez Oset, predsednik združenja, se je obleka princesi Mojci Serdoner lepo podala.

Kmalu zatem so se prireditelji odločili, da morajo biti obleke hmeljskih princes dolge, saj gre za svečan dogodek. Zadnja leta tako za podobo princes skrbita oblikovalki in šivilji Milena Gajšek in Bojana Gračner.

Muzej hmeljarstva Žalec, razstava oblek hmeljskih princes, šivilji Milena Gajšek in Bojana Draksler - 29.11.2019 poslana na NT
Danes je v statutu Zveze hmeljarjev Slovenije zapisano, da morajo biti hmeljske princese v dolgih oblekah. V zadnjih letih za podobo princes skrbita šivilji Bojana Draksler in Milena Gajšek, ki sta si z zanimanjem ogledali razstavo.

Aktualni starešina Anton Grobler se je med drugim dotaknil obletnice muzeja. Kot je povedal, ga v tem letu ne spremlja število deset, temveč 57. »To je leto mojega rojstva, letos smo gostili 57. mednarodni hmeljarski kongres, imam to čast, da sem 57. starešina po vrsti,« je dejal in spomnil še na srednješolsko razvado, cigarete 57.
Tako je ob sproščenem pogovoru večer, poln spominov na številne hmeljarske dneve, zaokrožil praznovanje desetletja delovanja Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Razstava oblek hmeljskih princes bo na ogled do konca letošnjega leta.

2019_1128_20144300
Aktualna hmeljska princesa Klavdija Bastl Enci svoje obleke še ni postavila na obešalnik, ampak jo s ponosom nosi. Kot je povedala, je bil občutek, ko jo je prvič oblekla, res poseben, pravljičen. (Foto: Amadej Canjuga)
Pri ženski noši so prevladovala lična krila in obleke v svetlih pastelnih barvah. Njihova dolžina se je gibala v skladu s splošnimi modnimi trendi. Okrog vratu (najprej tudi čez glavo) so ženske nosile svetlo zeleno ruto. (Povzeto iz zbornika Janka Pirnata: 45 let Dneva hmeljarjev, avgust 2007.)

LEA KOMERIČKI KOTNIK
Foto: SHERPA

 

Deli