Najboljše ideje oblikuje navdušenje in zapeče strast

Til Pleterski in Klemen Ptičak v Celju odpirata Hood burger

15:14

»P…, je hud,« je zdaj že legendarni stavek, ki simbolizira navdihujočo poslovno zgodbo dveh mladih Ljubljančanov. Potem ko sta »burger kulinariko« v Sloveniji praktično izumila na novo, postaja filozofija ulične hrane na višji ravni vedno bolj mikavna tako za goste kot ponudnike. Po treh uspešnih restavracijah v prestolnici bosta Til in Klemen pridih svetovljanskega vzdušja konec aprila prinesla tudi v Celje.

Hood Burger v Celju, Klemen Ptičak in  Til Pletersk foto:Edi Einspieler/Sherpa
Hood Burger v Celju, Klemen Ptičak in Til Pletersk foto:Edi Einspieler/Sherpa

Poznata se že iz otroštva, čeprav v srednji šoli eden kot nogometaš in drugi kot košarkar prav veliko časa nista preživela skupaj. Ponovno sta se srečala ob študiju ekonomije. Oba sta iskala svojo udarno idejo in oba sta svojo prihodnost vsaj na nek način videla v tujini. Klemen je leto študentske izmenjave preživel v Pragi, Til je svoj španski semester raztegnil na pet let in vmes skočil še v Argentino. Po očetovi smrti se je vrnil v domovino in takrat so se njune poti spet križale. Združila sta moči in se z vso resnostjo lotila ustanavljanja spletnega nastanitvenega portala. V ta projekt sta vložila ogromno časa, denarja in energije. Na srečo mora človek tudi jesti in tako sta vsak dan po sili razmer tudi kaj skuhala. In predvsem veliko razglabljala o hrani. Saj poznamo tisto o zaprtih vratih in odprtih oknih … Prava poslovna ideja se je v resnici skrivala v spoznanju, da prazen žakelj ne stoji pokonci.

Nekaj dobrega za stoje
Hrana že dolgo ni več nekaj, kar bi preprosto zmetali vase. Tudi v hitrem tempu življenja je prijetno pojesti kaj dobrega, četudi preprostega. In tudi če nimamo veliko denarja, nam ni treba sprejeti prav vsega, kar nam ponujajo trgovske police in restavracije. Klemnov dedek je bil mesar, zato je bila hrana v družini vedno pomembna reč. Til je svoje predšolsko obdobje s starši preživel v Italiji. »Tam je hrana del veselja do življenja, ki si ga naši zahodni sosedje ne pustijo zlepa vzeti. Morda sem se tega nalezel tudi sam,« se nasmeje Til. Za kakšne testenine z dobro polivko se je tako v domači kuhinji vedno našel čas. Če sta hotela kaj na hitro pojesti zunaj, so se začele težave. »Ni prav lahko najti nekaj kakovostnega za sprejemljivo ceno. Vsaj ne, če nimaš namena celo večnost sedeti v restavraciji,« pravi Klemen. Pri skominah po dobrem burgerju, kakršne sta kdaj jedla v tujini, sta našla tržno nišo. »Ugotovila sva, da v Sloveniji klasičnega burgerja sploh ni mogoče dobiti.« Sendviči korporacijskih hitroprehranskih verig in nam bolj znanih pleskavic balkanske kulinarike v ta sklop ne sodijo. Projekt »najboljši burger vseh časov« se je začel.

StO

Celotno zgodbo lahko preberete v Novem tedniku 18. aprila 2019.

narocite-nt