Nasprotje baroka in velenjskega betona na modni pisti

11:17

»Moja želja je, da bi enkrat svoje znanje kot oblikovalec in umetnik razvil do te mere, da bi delal oblačila, ki ne bodo nosljiva, ampak bodo nekakšni umetniški kosi,« je svoje želje izrazil mlad modni oblikovalec iz Velenja Matic Veler. Smeli cilji so še jasnejši, saj je po študiju v tujini dobil samozavest in jasnejše zavedanje, kdo v resnici je.

Matic Veler
»Za diplomsko delo sem uporabil gorenjsko narodno nošo in jo postavil v visoko modo. Povzel sem zgolj podrobnosti in naredil nekaj svojega. Na londonskem tednu mode je eno teh oblek nosila irska manekenka Erin O’Connor, kar je bilo zelo dobro za mojo samozavest, saj v Sloveniji za to delo nisem dobil dobre ocene.«

Moda je v Matičevem življenju prisotna že od mladih dni. Oče in dedek sta krojača, njihovo družinsko podjetje šiva narodne noše za različne narodnozabavne ansamble, med drugim tudi za eno najbolj znanih skupin Modrijane. Matic je dneve preživljal v delavnici in šival svoje izdelke. Ves čas je moral poslušati opazke starejših, da iz njegovih poskusov ne bo ničesar nastalo, ker je bilo precej drugače od tega, kar so šivali ostali. Resneje je o modi začel razmišljati v gimnaziji, ko je obiskoval likovno smer. Kasneje se je vpisal na Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, in sicer na oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje. Diplomiral je z nalogo Gorenjska narodna noša v visoki modi.

DL3U6981
»Za uspeh je treba garati, imeti dobro zgodbo, rdečo nit in biti iskren pri tem, kar delaš.«

Slovenska nevoščljivost

Že v času študija je opozoril nase. Na različnih tednih mode je predstavil svoje kolekcije, kjer je izpostavil svojo posebnost – laserski izrez vzorcev. Ta način izrezovanja tkanin še vedno raziskuje, enako tudi izdelovanje 3D-elementov. Modna oblikovalka in profesorica Nataša Hrupič ga je povabila k projektu in skupaj sta predstavila tudi potiskana oblačila. Ko je končal študij, si je vzel dve leti odmora, nato je študij nadaljeval v tujini. Magistrski študij mu v Sloveniji ni dišal preveč, saj se mu je zdelo, da je svet mode na fakulteti preveč rezerviran. »Profesorji so kot nekakšni bogovi, za študente so skoraj nedostopni. Študij je bil kakovosten, vendar so bili odnosi zelo slabi,« mu je malce grenkobe pustil študij v Sloveniji. Bil je sprejet na znamenito modno šolo v Londonu, na Royal College of Art. To je edina šola, ki študentom iz več kot 60 držav sveta omogoča zgolj podiplomsko šolanje umetnosti in dizajna. Na šoli se je izobraževala tudi slovenska oblikovalka nakita Lara Bohinc, ki zdaj živi in dela v Londonu.

DL3U7001»Kdo si?«

»Študij v Londonu je bil popolno nasprotje. Največji uspeh tega študija je bil, da sem spoznal sebe, kar je pri umetniku zelo pomembno. Ves čas so nas profesorji spraševali: ›Kdo si?‹ In te ne spustijo, dokler ne dobijo odgovora. To je težko vprašanje, sploh ko začneš raziskovati svoje korenine in svoje razmišljanje. Zakaj razmišljam tako? Profesorji so bili zelo odprti. Recimo Zoe Broach, ki je vodja mode na kolidžu, je vrhunska umetnica in oblikovalka. V prvih tednih študija je prišla v kantino, z nami je jedla, nas objemala, zanimalo jo je, kako se počutimo. S profesorji smo imeli vsi zelo oseben odnos, ki ga v Sloveniji na dodiplomskem študiju nisem doživel.«

DL3U7046Začel je raziskovati in pisati o estetskih izkušnjah vse od otroštva. Kako je nanj vplivalo življenje v Velenju, kjer ga je obdajala modernistična arhitektura z veliko betona, kjer skorajda ni imel stika z umetnostno zgodovino. »Zelo poglobljeno sem raziskoval tudi barok, še danes je moja estetika nasprotje med toplimi ornamenti baroka in hladnim betonom modernizma.«

BARBARA GRADIČ OSET
Foto: GrupA

Daljši prispevek si preberite v tiskani izdaji Novega tednika!

Deli