Ne čakajte na požar, tudi če je vaša zdravnica gasilka

13:25

Spreletelo jo je na na gasilski vaji. Ženska ekipa je trenirala za tekmovanje. Ker je ena od članic postala mamica, so Tanjo poprosili, da vskoči na prazno mesto. Kot bodoča zdravnica in navdušena športnica je hitro spoznala, da ekipno ne bodo nikoli blestele, če ne bodo izboljšale osebne telesne pripravljenosti. Vpisala se je na izobraževanje za osebnega trenerja in organizirala prvi trening. Pet let pozneje Šentfit v Šentvidu pri Grobelnem združuje na desetine vadečih in je sinonim za gibanje ter skrb za zdravje.

Šentvid, telovadna skupina Šentfit
Šentvid, telovadna skupina Šentfit

Svetlolaska je ena tistih sončnih ljudi, ki znajo razsvetliti prostor in že z nasmehom dvigniti razpoloženje. Da bo zdravnica, je vedela že od nekdaj. »Naša družinska hiša je v neposredni bližini regionalne ceste, kjer so bile prometne nesreče precej pogost pojav. Razmišljala sem, kako bi lahko pomagala.« Niti na informativnem dnevu, še manj pri vpisu, kakšnih »za vsak primer« vrat ni odpirala. Pred časom je diplomirala na Medicinski fakulteti v Mariboru. Čeprav še ni povsem odločena, se nagiba k specializaciji družinske medicine. Če k temu dodamo, da nima nič proti, da bi kdaj delala na podeželju, je med mladimi zdravniki danes precej redko in zelo iskano blago.
Iz shrambe v telovadnico
Človeško telo je ob dobri oskrbi zares neverjeten in vsega občudovanja vreden »stroj«. A roko na srce mu pozornost namenimo šele, ko se oglasijo bolečine, poškodbe in različne bolezni. Tanja se je vedno ukvarjala s športom, a z različnimi trenerji ni imela vedno dobrih izkušenj. Ob svojih gasilkah se je prvič vprašala, zakaj ne bi svojega znanja nadgradila sama in tako poskrbela, da bodo treningi kar najbolj varni in učinkoviti. »Na prvih telovadnih srečanjih smo se selile kot mačke z mladimi,« se smeje. »Kupila sem veliko žogo in nekaj elastik. To je bilo vse.« Sčasoma so ji šentviški gasilci v svojem domu odstopili staro shrambo in z veliko pomoči družine in prijateljev jo je spremenila v prijetno malo telovadnico. »Ker so se našim vadbam pridružile tudi negasilke, smo potrebovale stalen prostor in več opreme. Še vedno jo dopolnjujem.« Tako so prerasle osnovni namen, telovadbo pa so zaradi velikega zanimanja organizirale tudi večkrat na teden. Skladišče se je v telovadnico spreminjalo precej postopoma, ampak očitno ni nikogar pretirano motilo, če pleskar še ni utegnil prebarvati sten. »Priznati moram, da so bili vsi zelo potrpežljivi in z veseljem so mi pomagali, kjer je bilo mogoče.«

Celoten članek v Novem tedniku 13. novembra 2018

Foto: SHERPA

narocite-nt