»Ne spreglejte bogastva, ki ga imate na domačem pragu«

Kako je belgijska družina našla dom v Podsredi

11:15

Objave na njenem FB zidu kar razganja od navdušenja nad lepotami Slovenije. Vmes so pripete čestitke za rojstni dan, ki ga je obeležila v začetku decembra. In seveda Tanjino vabilo, da bo tej priložnosti prav za vsakega gosta natočila kozarec penine in pripravila droben prigrizek. Stara trška gostilna v Podsredi se je poleti spremenila v belgijsko pivnico. Družina Van Quaethem je prevzela vse tiste navade, zaradi katerih se je pred veliko leti v Slovenijo zaljubila.
SAŠKA T. OCVIRK

pure 5
Foto: osebni arhiv

Kdor Podsredo obišče le na praznik kozjanskega jabolka, res nima občutka, kako v resnici izgleda ta znamenit kozjanski trg. Idiličen, lep, urejen in precej umirjen. Pretiranih množic turistov na običajen dan ne bomo srečali. »Videz vara,« se široko nasmeje gostiteljica v gostilni Pure, ki je prav nasproti znamenitega »prangerja«. Tanja, do nedavnega še Van Steenkiste, odločitve, da bo v tem kraju odprla belgijsko pivnico, ne obžaluje niti za trenutek. »Odprli smo jo avgusta z 20 vrstami belgijskega piva. Vsak mesec dodam enega in glede na to, da je v Belgiji trenutno znanih približno dva tisoč vrst piva, imam manevrskega prostora za širitev ogromno. Da belgijskih vafljev sploh ne omenjam,« se nasmeje in odnese pladenj s pijačo za sosednjo mizo. Potem ponovno prisede, da bi z nami delila svojo zgodbo. Prikupno se nasmeje in pravi: »Koliko časa imate?«
Tja, kjer se imajo najlepše
Kdo ve, kako so njegovi starši pred mnogimi leti odkrili Slovenijo. Postala je njihova priljubljena počitniška točka. Pascal je prvič prišel v deželo na sončni strani Alp, ko je bil star tri leta. Pri 18 letih je sem pripeljal svojo takrat 17-letno Tanjo. »Takoj mi je bilo všeč. Vse po vrsti. Predvsem ljudje. Čutila sem, da živijo drugače kot mi Belgijci. Vse se je zdelo bolj umirjeno in prijetno. A na počitnicah je povsod tako. Vsaj moralo bi biti.« Tako sta si s Pascalom v domovini ustvarila življenje. Njuno podjetje se je ukvarjalo s prodajo stavbnega pohištva, oken in vrat. »Bilo je zelo naporno. V Belgiji je zelo običajno, da delamo cele dneve, da smo zdoma od šestih zjutraj do poznega večera. Starši otroke komaj kaj vidijo. Morda jih zvečer nahranijo, okopajo in spravijo spat.« V takšnem tempu sta živela tudi Tanja in Pascal. Počitnice v Sloveniji in krajša potovanja po Evropi so ju z leti vedno bolj postavljali pred vprašanje. Še posebej potem ko sta se jima rodila sinova Sieben in Casper. Ko je Tanja resno zbolela, se je polna čaša prelila čez rob.
Dom za družino, domačine in tujce
Lahko bi rekli, da ju je ves čas vleklo proti jugu. Bila sta redna obiskovalca Italije, Francije, Hrvaške in seveda Slovenije. »Saj je drugje tudi lepo, ampak ravno v Sloveniji sva se počutila najbolj domače. Tu so morje, hribi in gore. In tako sva si pred desetletjem nedaleč stran kupila majhno hiško. Ta, v kateri sva zdaj uredila pivnico, je bila takrat veliko predraga za stanje, v kakršnem je bila.« Ko je dozorela odločitev, da se bosta v Slovenijo dokončno preselila, sta se zavedla, da potrebujeta nekaj večjega. Svoj kotiček sta našla na hribovski kmetiji v Radečah. »Vse sva morala obnoviti. Ponovno napeljati elektriko in vodo. Ampak lokacija se nama je zdela prekrasna. Pogleda na okoliške hribe, na naselja v dolini se kar nisem naveličala.« Podsrede kot poseben kraj, kjer sta se počutila najbolj domače, nista mogla spraviti iz misli. »Glede na to, da se ta hiša ves ta čas še ni prodala, sva ponovno poskusila srečo. Tokrat smo se s prodajalci lahko dogovorili za primerno ceno. In tako sva jo kupila.« Hiša v Podsredi je za zdaj gostilna in stanovanje, v prihodnosti bodo v njej uredili še manjšo trgovinico in sobe za goste. »Prihodnost vidiva v turizmu,« se nasmeje Tanja in doda, da je bila prva sezona, ki jo je v resnici komaj ujela za rep, nadvse spodbudna. Ob tem zakonca trgujeta tudi z lesom. Na Nizozemskem in v Belgiji sta najbolj zaželena prav oreh in hrast.

Članek lahko v celoti preberete v Novem tedniku 3. januarja 2020

Foto: SHERPA

»Mnogim Slovencem pravim, naj ne gledajo ven, ampak navznoter. V tujini ni vse tako lepo, kot si predstavljajo. Lahko imaš veliko, a se je treba za to včasih odpovedati najpomembnejšemu. Na koncu ugotoviš, da nekaj štejeta samo družina in zdravje.«

»Težko poslušam, da se na podeželju ne da uspeti. Je pa res, da so se v zadnjih letih razmere spremenile. Pred desetimi leti belgijska pivnica v Podsredi morda res ne bi preživela.«

Pivnica Pure Podsreda, Tanja Steenkiste - 1.12.2019 poslana na NT

Pivnica Pure Podsreda, Tanja Steenkiste - 1.12.2019 poslana na NT

Pivnica Pure Podsreda, Tanja Steenkiste - 1.12.2019 poslana na NT