Nekoč smo imeli zgodbe ob ognjišču

Z Andrejo Križan Lipnik in dr. Katjo Valenčak o knjigi Za srečo v družini

10:45

Vsaka družina bi morala biti gnezdo, v katerem se človek sestavi na najboljši možen način. Morala bi biti pristanišče, kjer se človek umiri in globoko zadiha. Morala bi biti omizje, kjer si človek nabere moči, da lahko osvaja svet. Knjig za družine, ki ne znajo biti nič od tega, je na metre. V soavtorstvu enajstih strokovnjakov s področja vzgoje in psihologije pa je nastala knjiga za družine, ki bi pri vsem tem rade bile še boljše.
Svetovalni delavci v vrtcih iz štajersko-koroške regije se povezujejo že dve desetletji. Dolgoletne izkušnje in poznavanje družinske dinamike ter posledic težkih preizkušenj, kot so ločitve in smrti bližnjih, so doslej botrovali že dvema publikacijama. Knjigo Za srečo v družini je navdihnila pozitivna psihologija, ki se osredotoča na vse dobro v življenju posameznika. Tudi pozitivne vibracije v družinah, kjer ni posebej izstopajočih težav, je namreč mogoče še okrepiti. Ker ni tako nepomembno vprašanje, kaj naša življenja bogati, kaj jih dviga na višjo raven, jih dela smiselna, vredna in srečna.

dav
dav

»Knjigo posvečamo vsem slovenskim družinam. Želimo jim, da bi zavestno in pogumno dograjevale svojo družinsko srečo. V srečnih družinah rastejo srečni otroci, v njih pa se razvija potencial za ustvarjanje spodbudne prihodnosti,« so knjigi na pot zapisali avtorji.

Knjigo, ki jo je soustvarjalo enajst avtorjev, so uredili Andreja Križan Lipnik, Katja Valenčak in Miha Černetič. V prvem delu so predstavili strokovna teoretična izhodišča o bistvenih spoznanjih pozitivne psihologije, v drugem delu so nanizali praktične napotke za srečo v družini.

dav
dav

»Nič ne more uničiti naše želje po iskanju in odkrivanju naših notranjih moči. Razen če se ji odpovemo sami. A do zadnjega bodo v naših okolici opomniki, ki nam bodo vsiljevali misel – kaj, če je vseeno lahko drugače …« pravi Andreja Križan Lipnik.

»Ljudje pogosto živimo drug mimo drugega. Pri vzgoji bi radi čim več odgovornosti preložili na inštitucije. Tako zamudimo najboljše trenutke starševstva. Zamudimo priložnost, da bi z otrokom sodelovali in skupaj ustvarili nekaj čudovitega,« pravi Katja Valenčak.

Članek je v celoti objavljen v Novem tedniku 3. maja 2019.

banner-ntrc-martinovanje