Nevzgojeni psi ali lastniki?

11:13

Na našem širšem območju je kar 519 registriranih nevarnih psov. Podatek je zgovoren. To pomeni, da je 519 psov že ugriznilo človeka ali napadlo drugega psa. Je zakonodaja na področju kategorizacije nevarnih psov glede na negativne izkušnje dobra v primerjavi z ostalimi državami? V Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pravijo, da je v Sloveniji zakonodaja naravnana na »preventivno delovanje in odgovorno lastništvo psov« … Toda kaj, če nevzgojeni psi v naseljih in soseskah ustrahujejo mimoidoče in krajane?

Ti psi morda (še) niso v registru nevarnih psov. Kdo se mora odzvati na strah občanov? In kako? V uredništvo vsako leto dobimo kar nekaj takšnih informacij, ki kažejo, da lastniki za vzgojo psov ne storijo veliko. V svojih psih vidijo varnost, medtem ko drugi vidijo zgolj veliko nevarnost.

V tiskani izdaji Novega tednika objavljamo med drugim tudi, koliko napadov je bilo v zadnjem času v vsaki občini na našem območju in izjavo policije o tem, da so posredovanja na terenu zaradi klicev o nevarnih psih dokaj pogosti. 

Zakonodaja omogoča ukrepanje zoper neodgovorne lastnike

Lastnikov, ki morajo zaradi različnih vzrokov opraviti prevzgojo psov, je vedno več, pravi kinologinja Alenka Klemenčič Holynski iz Bajke, šole za pse in njihove vodnike. Kultura ljudi je tista, ki je vedno slabša, saj lastniki psov pogosto iščejo izgovore, da so za negativne dogodke krivi drugi. In to bi se moralo spremeniti, dodaja sogovornica, ki ima eno o treh uradnih pasjih šol za prevzgojo psov.

pes

Dodaja, da naš sistem ne deluje dovolj dobro. »Pogosto me ljudje vprašajo, kaj naj naredijo, če je v njihovem okolju pes, ki ustrahuje ljudi, preskakuje ograjo, zaradi česar se počutijo ogroženo. Svetujem jim, naj pokličejo policijo ali veterinarsko inšpekcijo. Nato me pokličejo nazaj in rečejo, da so to storili, a se ni nič zgodilo. Toda pristojni lahko ukrepajo in zavedati bi se morali, da ljudje kličejo, ker nihče ne želi poškodb, torej bi jih radi pravočasno preprečili,« dodaja Klemenčič Holynskijeva.

Poudarja, da zakonodaja omogoča ukrepanje zoper neodgovorne lastnike, saj jasno opredeljuje, da je kazen možna, če je pes neobvladljiv in če se napadalno vede. »Mislim, da je napadalno vedenje, če se pes zaletava v majavo ograjo ali jo preskoči. Zakaj bi morali čakati, da pride do posledic?« dodaja. Omenja, da bi pristojne službe lahko ukrepale že prej, preden se nesreča zgodi.

rencanje

Vsaka pasja šola ni pasja šola

Sogovornica dodaja še naslednje. Ko pes prvič napade in je ta napad prijavljen, je istočasno sprožen postopek za pridobitev statusa nevarnega psa. »Torej v tem obdobju pes uradno statusa nevarnega psa še nima. Za prevzgojo je v tej fazi potrebno, da lastnik poskrbi za nagobčnik, povodec in če je v svojem okolju pes spuščen, mora biti urejena ograja, visoka 1,80 metra. Če bi ti lastniki spoštovali odločbo, s katero so določeni ti ukrepi, se ponovni napad ne bi smel več zgoditi. In to je prva varovalka. Ker lastniki tega ne spoštujejo, se zgodijo naslednji napadi,« je jasna sogovornica.

Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. 

SIMONA ŠOLINIČ

Foto: Pixabay

Deli