Nežne in svilnate

14:31

PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE

Mačke pasme maine coon so videti kot nekakšni pomanjšani risi. A bolj divji videz je v popolnem nasprotju z njihovim značajem, ki je umirjen, prijazen in družaben. Kot vse mačke so tudi te radovedne, tako da so ob najinem prihodu k lastnici Ivani Zelenjak kaj hitro preverile, kdo je prišel na obisk. Takoj sem lahko ugotovila, da je gosta in nekoliko daljša svilnata dlaka kot naročena za božanje. A mačke so tudi zelo igrive in z njimi ni nikoli dolgčas. Kakor hitro lastnica potegne na plan igračko, so vse pripravljene na skok, čeprav so še nekaj trenutkov prej dremale na postelji ali počivale na kateri od poličk visokega mačjega praskalnika.
Če je stanovanje v veliki meri prilagojeno mačjim stanovalcem, so si posteljo očitno povsem prisvojile. Ko vprašam Ivano, kje spi ona, prizna, da mora ležati bolj na robu. Še sreča, da je postelja velika: ena mačka se ji zvije pri vratu, druge so ob njej ali na njej. Sploh zadnje dni se še tesneje stiskajo k njej, saj je konec tedna ni bilo doma in so morale kosmatinke spati same. S štirimi je odpotovala na mačjo razstavo na Madžarsko, kjer je njen šestmesečni »oranžko« z imenom Nester, ki je bil prvič na takšni prireditvi, že osvojil nagrado. Tudi sicer so bile njene mačke pogosto med najboljšimi na različnih razstavah, kjer so pometle z vso konkurenco.
Čeprav udeležba na razstavah ni poceni, še zlasti, če je treba v katero od sosednjih držav, je dobro vedeti, kaj se dogaja na tem področju, in se predstavljati javnosti, pravi sogovornica.
Kosilo je moralo počakati
Ivana je bila od malega ljubiteljica mačk in psov. Ko je še živela v Ljubljani, je njena mama našla mucka in ga ni imela kam dati, ker je imela že svoje. Prosila je Ivano, naj pride ponj in ga da v zavetišče. »A iz tega ni bilo nič, saj je Rudi, kot sem mu dala ime, ostal pri meni,« pripoveduje sogovornica, ki se je nato preselila v Celje. Ko je neko nedeljo kuhala kosilo, je njen prijatelj na televiziji opazil reklamo za razstavo mačk. »To je bilo jeseni 2005,« se spominja. »Ugasnila sem štedilnik in sva šla na razstavo. Takrat so ravno razglasili najlepše mačke in ena od njih je bila velika mačka, ki izvira iz države Maine v ZDA. V gneči sem se prebila do Italijana, ki je v razstavni drži predstavljal mačka pasne maine coon. To je to, sem rekla. To hočem imeti.« Prvič je videla mačko te pasme in se v trenutku zaljubila vanjo. Na razstavi v Ljubljani je nato srečala vzrediteljico z Madžarske, ki ji je povedala, da ima mladiče, in čez približno mesec ji je poslala sliko oranžne muce Jacqueline. Ko je dobila fotografijo prisrčnega mačjega mladička, se mu ni mogla upreti in muca je še vedno pri hiši. Z njo je hodila na razstave, kjer je zmagovala. Potem je nabavila še samčka, imela sta mladiče, nekaj jih je obdržala, druge prodala. Tako se z vzrejo ukvarja že trinajsto leto, njena mačkarna pa se imenuje SunIva. Je članica madžarske felinološke zveze.

Foto: GrupA

Več v tiskani izdaji NT

DL3U9501

narocite-nt

Deli