Odprimo srce za brezdomne muce

7:49

V soboto, 25. januarja, bo ob 19. uri v Narodnem domu veliki dobrodelni koncert za celjsko Mačjo hišo. Pobudo zanj je na Facebooku zapisala Neisha, velika ljubiteljica živali, potem ko je prebirala zapise o prostorski stiski in obremenjenost požrtvovalnega osebja Mačje hiše, za katerega je bilo minilo leto še posebej naporno. Brezdomnih muc, potrebnih pomoči, kar ni zmanjkalo. To Neishino pobudo je opazila Alja Ferme, celjska plesalka tanga in prav tako mačjeljubka. Spodbudila je svojega fanta, glasbenika Jureta Torija, da se je povezal z Neisho in dogovorila sta se za organizacijo koncerta. Pridobila sta še vrsto drugih glasbenikov, ki bodo nastopili brez honorarja in celotni izkupiček koncerta namenili pomoči Mačji hiši.

macja hisa
Več kot deset let že deluje v Celju neprofitni Zavod Mačja hiša, ki skrbi za oskrbo mačk in osveščanje ljudi. Ko bo oktobra lani moral praznovati desetletnico, za to ni bilo ne časa ne energije, saj so ju vlagali v reševanje in oskrbo mačk, pravi Renata Štimac iz Mačje hiše. »Ker pa se vendarle spodobi, da nekako obeležimo ta za nas velik mejnik, je Neishina pobuda o dobrodelnem koncertu prišla v pravem trenutku. Veselimo se druženja z našimi prijatelji, podporniki, prostovoljci, brez katerih ne bi zmogli poskrbeti za tolikšno število pomoči potrebnih muc. Zato je prav, da se skupaj tudi poveselimo in hkrati s tem zberemo nekaj sredstev za nadaljnje delo. Hvaležni smo tudi vsem pokroviteljem dogodka ter seveda številnim nastopajočim, ki so se v celoti odpovedali honorarjem in plačilu stroškov. Prepričani smo, da bo na tem dogodku ogromno pozitivne energije in se ga bomo vsi še dolgo spominjali z nasmehi na obrazih.«
Neprofitni zavod za pomoč mačkam
Ideja za formalno organiziranje Mačje hiše v obliki zavoda je vzklila iz intenzivnega prostovoljnega dela z nikogaršnjimi mačkami. »Naš osnovni namen že ob nastanku ni bil le pomoč posameznim mačkam, pač pa izboljšanje stanja na področju problematike zavrženih in prostoživečih mačk, kar ostaja osnovno poslanstvo Zavoda Mačja hiša,« pojasnjuje Renata Štimac. Mačja hiša je v teh letih razvijala in širila dejavnost. Tako ima od leta 2014 registrirano zavetišče za zapuščene mačke, v okviru katerega iščejo nove domove za zapuščene živali, ki so v njihovi oskrbi. Zavetišče se skoraj v celoti financira iz sredstev donatorjev in dobička podjetja Mačja hiša, ki je v lasti Zavoda Mačja hiša. V okviru podjetja delujejo dve veterinarski ambulanti ter spletna in fizična trgovina Super Čombe. Še vedno je neprecenljiva pomoč prostovoljcev, ob tem pa ima Zavod Mačja hiša od letos tri redno zaposlene, podjetje Mačja hiša pa deset zaposlenih, od tega šest veterinark.
Delo zavetišča in skrbnikov
Število mačk v zavetišču se dnevno spreminja, trenutno prostovoljci in zaposleni skrbijo za približno 170 mačk. Vse tiste, ki iščejo dom, so objavljene na spletni strani https://macjahisa.si/posvojitev/muce.
In kakšen je sistem dela? Prostoživeče mačke, ki niso vajene človeka, obravnavajo v Mačji hiši po načelu ujemi, steriliziraj oziroma kastriraj in izpusti. S tem onemogočijo nadaljnji razplod teh mačk. Od ustanovitve Mačje hiše je bilo takih muc nekaj tisoč.
Mačke, ki so vajene človeka, namestijo v zavetišču in jim kasneje iščejo dom. »Vse muce najprej pregledajo veterinarke, jih razparazitijo, cepijo, ocenijo njihovo starost, testirajo na mačji aids in levkozo, preverijo, če so negativne na mikrosporijo, ob primerni starosti jih sterilizirajo oz. kastrirajo in čipirajo. Po sprejemu vsako muco namestimo v karanteno, kjer je ločena od ostalih mačk. V času karantene spoznamo njen karakter, pozdravimo morebitne poškodbe in obolenja ter se prepričamo, da je zdrava. Po opravljeni karanteni ji poiščemo ustrezen dom. V času iskanja doma so mačke nameščene v zavetišču ali v enem od začasnih skrbništev,« pojasnjuje postopek Renata Štimac. Nekateri z zavetiščem sodelujejo že leta, dostikrat pa za prehodno namestitev zaprosijo tudi najditelje muc. Zavetišče nudi začasnim skrbnikom materialno, moralno ter praktično pomoč. »Vsekakor je za muce namestitev pri začasnih skrbnikih bolj prijazna kot bivanje v zavetišču, saj pri skrbnikih bivajo v pogojih, bolj podobnim bivanju v lastnih domovih.« Ob tem dodaja, da so v Mačji hiši prepričani, da si vsaka mačka zasluži priložnost, zato poskrbijo tudi za sesne mladiče, seniorčke, FIV in / ali FeLV pozitivne mačke ter muce, ki imajo različne »pomanjkljivosti«, kolikor jim to omogočajo prostorske, finančne in človeške zmožnosti.
Bo kdaj bolje?
V Mačji hiši se zavedajo, da je muc mnogo več, kot je domov zanje. »Ljudje še vedno pobijajo mačje mladiče ali pa jih odvržejo na mestih, kjer menijo, da se jih bo že nekdo usmilil ali pa se bodo nekako same znašle. Velika večina tako odvrženih muc v resnici konča zelo žalostno. Poginejo od lakote, mraza, bolezni, povozijo jih avtomobili, pokončajo zveri. Mnoge umirajo počasi in v mukah. Le redke imajo srečo, da jih pravočasno najdejo ljudje, ki namesto lastnikov poskrbijo zanje tako, da pokličejo zavetišče ali jih sami posvojijo,« opozarja sogovornica, ki meni, da je edini način za izboljšanje stanja ta, da vsi postanemo bolj odgovorni lastniki. »Predvsem je ključnega pomena pravočasno preprečevanje neželenih mladičev. Mačke so lahko breje že kmalu po napolnjenem četrtem mesecu starosti, zato v Mačji hiši opozarjamo lastnike, da poskrbijo za pravočasno sterilizacijo mačk in kastracijo mačkov.« Renata Štimac ob tem poudarja, da je zelo pomembno tudi pravočasno ukrepanje, ko se v okolici našega doma, službe, pri sosedih, med bloki … pojavi nova neznana mačka. »V tem primeru je treba čim prej poklicati zavetišče ali lokalno društvo za zaščito živali in ne šele po tem, ko jo že pol leta hranimo in je s seboj pripeljala še leglo svojih potomcev. Ne zanašajmo se na to, da bo nekdo drug poskrbel zanje. Mnogokrat smo mi njihova edina možnost za preživetje.«
Maskote in ambasadorke
Renata pravi, da v zavetišču ob vseh mucah z različnimi karakterji nikoli ni dolgčas. »Vedno znova nas osupnejo, spravijo v smeh in nas pripravijo do razmišljanja.« Vsaka muca, ki jo imajo v oskrbi, se pojavi na forumih Pomagamo živalim, kjer jo predstavijo s fotografijami in z opisi njenih morebitnih prigod. »Nekatere mačke, ki so z nami že leta, so postale prave maskote zavetišča. Pikca, ki je pri nas že od oktobra 2008, in Lino, ki je prišel kakšno leto za njo, sta recimo spletla izredno tesno vez. Večkrat se pošalimo, da sta kot stara zakonca, saj sta neločljiva. Jesta in spita skupaj, sledita drug drugemu po prostoru, Lino pa je izpilil prav poseben mijav, ki Pikco vedno prikliče k njemu,« niza zanimivosti Renata Štimac in doda, da je varuhinja zavetišča 14-letna muca Sarabi, ki je bila leta 2015 še s štirimi sotrpinkami z inšpekcijsko odločbo odvzeta iz nevzdržnih razmer. »Muce so bile podhranjene, brez dlake, tudi poškodovane in prestrašene, danes pa je Sarabi prava razvajena kraljica, ki po mačje uveljavlja svojo voljo.«
V oskrbi imajo tudi nekaj muc s posebnimi potrebami – večinoma gre za muce, ki so bile žrtev prometne nesreče, ki jim je pustila posledice. »Dokler rade in dobro živijo, tudi mi za njih radi in z ljubeznijo skrbimo,« zaključuje sogovornica.

TATJANA CVIRN

Foto: arhiv Mačje hiše

Od ustanovitve Mačje hiše je nove domove našlo približno 3.400 muc.

 

Nastopajoči o svoji ljubezni do živali

Neisha:
»Že od malih nog sem velika ljubiteljica živali. Moje telo je avtomatsko zavračalo meso, tako da sem vegetarijanka že 34 let. Močno povezavo čutim z naravo in z živalmi in če le lahko, pomagam. Še največ storim s tem, da sem sama za zgled, da delujem v svojem okolju, pomagam in osveščam. Tudi kar se tiče muckov je tako. Posvojila sem dva, ostalim pomagam po svojih močeh. Preveč smo brezbrižni do dejstva, da smo mačke udomačili ljudje, situacijo prerazmnoženosti, zavrženosti in vseh bolezni pa mislimo, da naj kar narava ureja. Ni res, to je naša skrb, sterilizacija in kastracija pa morata biti nekaj samoumevnega. Živali so čuteča bitja, ljudje pa z odnosom do njih kažemo, koliko nam je mar za sočutje, poštenje in skrb za soživeče na tem planetu.«
Jure Tori iz zasedbe Flora & Paris:
»Ravno v času dogovarjanja z Neisho za dobrodelni koncert sem reševal dva muca iz sosednjega hriba skupaj z Niko Zore, ki bo tudi nastopala z menoj na prireditvi. Tako je bil krog sklenjen. Z Aljo imava dva mucka iz celjske Mačje hiše. Moni me pomiri na kavču, ko leži na meni, Rupert pa vsak dan preizkuša moje živce, saj je ravno med pisanjem tega odgovora razbil kozarec. Drugače pa redno odpira omare, vrata, zjutraj nas s tačko zbuja ter opozarja na nered v hiši.«
Alja Ferme, plesna šola argentinskega tanga Milonguero?Sí!:
»Tango korak je elegantno mehak kot mačji in tango objem te umiri kot topel kosmatinec v naročju. Le kako se ne bi čutili povezane? V plesni šoli Milonguero?Sí! že od samega začetka muckom mesečno pomagamo s prostovoljnimi prispevki plesalcev na plesnih večerih, milongah. Ideja za to se je rodila s posvojitvijo dveh odraslih muckov, ki sta prišla k meni prav iz Mačje hiše. Od njiju sem slišala zgodbe o rokah, ki tako rade božajo, o toplih odejicah, ki jih ne zmanjka, in skledicah, ki se nikoli ne izpraznijo. In o davnih spominih na mrzlo cesto, ki je bila njun dom, preden sta prišla pod mačjo streho. Muc je veliko in vse žal nikoli ne najdejo svoje tople posteljice. Da pa bi bilo takih čim več, po drugi strani pa z ozaveščanjem o sterilizaciji in kastraciji čim manj tistih ›odvečnih‹, ki žalostno končajo v nezavidljivih razmerah, naše podpore organizacijam, kot je Mačja hiša, še lep čas ne bo konec.«

 

Deli