Petje, ples in japonščina

12:28

Mlada, nadarjena, polna pozitivne energije, na trenutke malo »odštekana«. Tako bi lahko z nekaj besedami opisali četrtošolko Špelo Jezovšek. Petje in ples sta njeni prostočasni dejavnosti, a to ne pomeni, da v šoli »zabušava«. Odličnjakinja I. gimnazije v Celju pravi, da ni »piflarka«, ki bi sedela doma in se le učila. Ko si vzame čas, ga je dovolj tudi za fanta in za kavo s prijatelji.
Da ima dan zanjo včasih premalo ur, se je izkazalo lani, ko se je cele dneve posvečala plesu in petju, učila pa se je ponoči in pri tem »pozabila«, da bi bilo dobro tudi spati. »Nekaterih lekcij se ne moreš naučiti, če jih ne izkusiš,« pravi simpatična in temperamentna sogovornica. Dolgo tako ni šlo in letos je vse skupaj zastavila bolj umirjeno. A njeni urniki so vseeno natrpani: sodobni ples in plesno tehniko modern se uči v Harlekinu, društvu za umetnost plesa, poleg tega hodi na pevske ure v Vocal BK studio in za nabiranje kondicije še v fitnes. Vse to bo potrebovala za nastope na festivalih, ki jih ima v načrtu. Že v začetku aprila se bo odpravila v Bukarešto, kjer bo pevska gostja na festivalu, na katerem je lani zmagala. Rada bi se udeležila tudi našega festivala Melodije morja in sonca. Konec junija jo čaka zahtevna plesno-pevska preizkušnja na tekmovanju Dance World Cup na Portugalskem, kamor se je uvrstila.
Ples, petje? Ne, japonologija!
Prva leta je obiskovala šolo na Blagovni, nato v Šentjurju. Pravi, da so ji povsod dali dovolj možnosti, da se je izražala plesno in pevsko. Tudi na gimnaziji nima težav, resda je šola zahtevna, a je ne bi zamenjala. »Zapomnila si jo bom zlasti po ljudeh, ki sem jih spoznala.«
Vsi, ki jo poznajo, so računali, da se bo pri izbiri študija odločala glede na svoje umetniške talente. Najprej je govorila, da bo šla na AGRFT, nato je razmišljala o glasbeni pedagogiki in se spogledovala s študijem v tujini, kjer bi se izpopolnila v nastopanju v muzikalih. A v tujino je ne vleče. Tako je izbrala študij japonskega jezika in kulture v Ljubljani, ker se ji oboje zdi nekaj posebnega, drugačnega in zanimivega. »To ni muha enodnevnica, ampak moja prva in edina študijska želja. Hočem študirat nekaj, kar me zanima. Polegtega je v Sloveniji veliko japonskih podjetij, kjer se je mogoče zaposliti,« je odločena sogovornica, ki bi glede na šolski uspeh lahko izbrala karkoli. V šoli se je vedno trudila za lep uspeh in prejema Zoisovo štipendijo, medtem ko je zdaj ugotovila, da za vpis na želeno fakulteto sploh ne potrebuje visokih ocen. Zabava jo, da bi lahko zdaj malo zaspala in se zbudila tik pred maturo, česar ne bo naredila, pač pa se trudi še naprej.

Več v tiskani izdaji NT

TATJANA CVIRN
Foto: osebni arhiv

IMG_3880

banner-ntrc-martinovanje

Deli