Pištole, hitra vozila in žgečkljivi prizori le del filmskega sveta

Detektivka Bernarda Škrabar z Vranskega razbija mite o detektivskem poklicu

14:48

Bolj kot na detektivko spominja na manekenko. A videz mnogokrat vara. V študentskih letih se je ukvarjala z varovanjem oseb, med drugim je bila telesna stražarka Pink in Bryana Adamsa, po končani Fakulteti za varnostne vede se je pred trinajstimi leti posvetila detektivskemu poklicu. Ima lastno Detektivsko-varnostno agencijo, v kateri se bolj kot z razkrivanjem ljubezenskih afer ukvarjajo z resnejšimi primeri, kot so razvozlavanje zapletenih okoliščin nesreč in preiskovanje spornih ravnanj v gospodarstvu in javni upravi.

DL3U6728
Detektivka Bernarda Škrabar, foto: GrupA

»Detektivska dejavnost je moja velika ljubezen na prvi pogled, ki še vedno traja. Kolikor se poznam, mislim, da me to ne bo nikoli minilo. Ta poklic sem podrobneje spoznala med študijem na Fakulteti za varnostne vede, takratni Visoki policijsko-varnostni šoli pod okriljem ministrstva za notranje zadeve,« pove Bernarda Škrabar, ki se je po srednji zdravstveni šoli za ta študij odločila brez kakršnihkoli konkretnih predstav. Pritegnila sta jo zgolj zanimiv predmetnik in tiha želja iz zgodnjega otroštva, da bi nekoč postala preiskovalka.

Kaj je predstavljalo vaš čisto prvi stik s tem poklicem?

Moj prvi stik s tem poklicem je predstavljala v mojem zgodnjem otroštvu priljubljena detektivska serija Miami Vice. Ta me je tudi navdušila za ta poklic. Zelo rada sem gledala tudi druge detektivske serije. Bila sem nekoliko drugačen otrok. Rada sem bila sama v miru in tišini, ogromno sem brala in se sama igrala ter že takrat znala dobro opazovati. Zdaj vem, da sem z vsemi temi lastnostmi zametke detektivskega dela začela kazati že zelo zgodaj.

Kako gledate, zdaj ko je za vami že kar nekaj detektivskih izkušenj, na te serije?

Te serije žal zelo izkrivljajo podobo našega dela. Njihove ustvarjalce moramo razumeti. Televizijski primer mora biti zanimiv in obenem rešljiv v pol pol, da pritegne gledalce. A to žal zelo potvarja podobo našega dela, ki je daleč od tega. Je sicer kdaj adrenalinsko, a večinoma gre za preiskovalno delo, ki obsega pregledovanje kupov duhamornih papirjev in dokumentacije ter dolge ure opazovanja. Vse to zahteva veliko časa in potrpežljivosti. To je vse kaj drugega kot adrenalin.

V detektivskem poklicu ste zdaj že trinajst let. Začeli ste zelo mladi. Za nameček ste ženska. Kako so na vas gledali starejši kolegi?

Z detektivskim delom sem se začela ukvarjati leta 2006, takoj po končani fakulteti in sem bila najmlajša med vsemi detektivi v Sloveniji. Starejši stanovski kolegi, ki so bili takrat predvsem iz policijskih vrst in so se po upokojitvi podali v detektivske vode, so name gledali z velikim začudenjem. Spraševali so se, kako sem se znašla v tem poslu, kaj bom delala in kako bom preživela. Ker sem se dela lotila zelo predano in že pred vstopom v te vrste začela razmišljati, kako bi pripomogla k razvoju dejavnosti, so hitro spoznali, da mislim resno.

Ste lastnica in direktorica detektivsko-varnostne agencije, ene večjih v Sloveniji. S čim se ukvarjate?

Največ delamo za podjetja, javno upravo in zavarovalnice. Dnevno opravljamo nadzore bolniških odsotnosti in testiranja na droge pri zaposlenih, preverjamo upravičenost do povračila potnih stroškov, zbiramo razno dokazno gradivo, preiskujemo notranje tatvine in sume morebitne zavarovalniške goljufije.

Kako je s skoki čez plot? So tudi del vaših preiskovanj?

Tovrstne primere sprejmemo izjemoma. A obstajajo detektivi, ki se ukvarjajo izključno s tem. Sliši se žgečkljivo, a šele ko je človek sam v takšni situaciji, spozna, za kako zapleteno zadevo gre. Strankam, ki imajo težave doma, je treba ob strani stati tudi čustveno in jim znati svetovati. V nadaljevanju sledijo še delitve premoženja, dodeljevanje skrbništva nad otroki. To so zelo zapleteni primeri.

20.09.2016, Bernarga Skrabar, Detektivsko varnostna agencija Foto: Barbara Reya barbarareya.si
“Že samo od leta 2006 so se na tem področju zgodili veliki premiki. V prvih letih mojega dela ste me res lahko srečali z beležko in s pisalom, danes tega skoraj ni več. V ospredju so telefoni, tablice in računalniki. Vedno več informacij je dostopnih na spletu.” Foto: Barbara Reya

Pri raziskovanju različnih primerov so ključne pravočasne informacije. Kako jih pridobite? Za razliko od kriminalistov, ki so javni uslužbenci, so vam težje dostopne.

Tako je. Detektivi spadamo v zasebni sektor, medtem ko imajo kriminalisti zagotovo lažji dostop do baz podatkov in različnih informacij. Nemudoma lahko pogledajo v bazo in pridobijo podatke. Mi te možnosti nimamo. Za vpogled v podatke moramo dati vlogo in v njej točno utemeljiti, zakaj jih potrebujemo, kar je seveda pravilno, saj to zagotavlja zaščito državljanov. Težava nastane pri časovnem zamiku, če iščemo pogrešano osebo in podatke o preteklih bivališčih ter vozilih potrebujemo čimprej. Tudi v tem primeru moramo nanje čakati. Preden prevzamemo primer, je zato treba zelo dobro proučiti, kdo ga lahko reši hitreje, mi ali kriminalisti.

Kako je s ceno? Ste plačani na uro ali po uspehu?

Priporočena cena detektivske zbornice je 70 evrov na uro plus morebitni ostali stroški, kot so kilometrina, parkirnine, hoteli in davek. Seveda je to odvisno od primera do primera, zato stranki pred prevzemom primera pojasnimo način zaračunavanja. Če gre za bolniško odsotnost, je cena lahko določena. Pri bolj zapletenih storitvah, za katere je potrebno različno število ur, je ceno težko določiti vnaprej. Lahko, da nekaj ugotovimo takoj, lahko pa delamo cel teden in ni nič. Na okoliščine nimamo vpliva. V teh primerih se največkrat dogovorimo za pavšal, da stranka ve, koliko jo bo stala storitev.

Do zdaj vaš najbolj zanimiv primer?

Vsak je zanimiv. Pogosto razmišljam, da se mi je zgodilo vse, kar je možno, a ko pride kakšen nov primer, si rečem, da je spet nekaj novega. Zelo nenavaden primer je bil, ko sem iskala dolžnika. Da bi se pogovorila o njegovem dolgu, me je povabil v svoje stanovanje, kjer je imel nagrobnik s prižgano svečo. Takrat sem se res spraševala, ali naj vstopim ali ne.

Nekoč lupa, danes računalnik. Kako je s pripomočki? Danes je verjetno osnova za vaše delo računalnik?

Že samo od leta 2006 so se na tem področju zgodili veliki premiki. V prvih letih mojega dela ste me res lahko srečali z beležko in s pisalom, danes tega skoraj ni več. V ospredju so telefoni, tablice in računalniki. Vedno več informacij je dostopnih na spletu. Če si nekoč želel pridobiti podatke o nepremičninah, si moral oditi na Gurs in zemljiško knjigo. Preverjanje lastništva nepremičnine v Kopru mi je zaradi tega vzelo pol dneva, zdaj je to stvar petih minut. Računalniška znanja so zaradi veščin iskanja informacij zato nujno potrebna.

20.09.2016, Bernarga Skrabar, Detektivsko varnostna agencija Foto: Barbara Reya barbarareya.si
Priporočena cena detektivske zbornice je 70 evrov na uro plus morebitni ostali stroški, kot so kilometrina, parkirnine, hoteli in davek. Seveda je to odvisno od primera do primera, zato stranki pred prevzemom primera pojasnimo način zaračunavanja. Foto: Barbara Reya

Za detektivski poklic veljajo določeni stereotipi. Kateri nikakor ne držijo, a so zelo zakoreninjeni?

V vseh teh letih ste trudim razbiti mit, da smo detektivi lovilci nezvestih partnerjev in partnerk. Ko se komu predstavim in povem, da sem detektivka, najprej odvrne, da lovim nezveste može in žene. Neresnične stereotipe želim razbiti s pojavljanjem v medijih in s predstavljanjem detektivske dejavnosti, kakršna je.

Je v Sloveniji na trgu veliko detektivov? Jih je več kot nekoč?

Zanimivo je, da je detektivov ves čas okrog devetdeset. Zakaj toliko, ne vem, morda jih toliko prenese trg, čeprav se nas s tem preživlja dosti manj. Nekateri imajo detektivsko licenco, a delajo čisto kaj drugega. Na Fakulteti za varnostne vede bomo letos izvedli raziskavo, da dobimo čimbolj realno stanje glede teh številk. Je pa res, da se povprečna starost detektivov vedno bolj znižuje. Kot rečeno, so bili to v preteklosti starejši upokojeni kolegi, ki so prišli iz policijskih, danes v te vode prihajajo predvsem diplomanti s fakultete za varnostne vede in s pravne fakultete. Branža se zato zelo spreminja. Prej so to bili izkušeni starejši posameznik, ki so imeli za sabo celotno kariero in veliko izkušenj, zdaj so mlajši, za katere je to prva zaposlitev, zato potrebujejo našo podporo oziroma sistem pripravništva, saj gre za zahtevno dejavnost, s katero lahko posegamo v temelje človekovih pravic in svoboščin.

Do zdaj ste varovali že nekaj znanih. Med njimi tudi Pink in Bryana Adamsa. Priljubljen kanadski pevec vam je pri varovanju prišepnil, da ste najbolj lušten varnostnik, kar jih je kdaj imel. Kako ste se znašli v družbi znanih imen?

Z varovanjem sem se ukvarjala, preden sem stopila v detektivske vode. Med študijem sem opravila usposabljanje za telesne stražarje in ponudila se mi je priložnost za varovanje znanih oseb. Dobila sem neprecenljive izkušnje. Spoznala sem, da so tudi znane osebe takšne, kot smo mi, le da so nekoliko bolj slavne. Veliko ljudem se zdi to strašno »kul«, da sem jih varovala, meni pa to ni nič takšnega.

CELOTEN INTERVJU SI PREBERITE V AKTUALNI ŠTEVILKI NOVEGA TEDNIKA

20.09.2016, Bernarga Skrabar, Detektivsko varnostna agencija Foto: Barbara Reya barbarareya.si
Bernarda Škrabar z Vranskega ima svojo lastno Detektivko-varnostno agencijo. Foto: Barbara Reya

ŠPELA OŽIR

narocite-nt

Deli