Pivo, najbolj družabna pijača

Prvo celjsko butično pivo zvarili računalničarji

13:39

Na vsaki steklenici njihovega piva piše: »Za hrbtom največje pivovarne, v dolini zelenega zlata, trije računalničarji varimo dobra piva.« Njihovi začetki segajo v leto 2016, ko so v prostorih Tehnopolisa v Celju opremili majhno, vendar profesionalno pivovarno, v kateri preizkušajo in razvijajo recepte. Šele ko so z zvarjenim pivom res zadovoljni, poiščejo večjo pivovarno s prostimi kapacitetami, kjer zvarijo pivo v količinah za trg.
»Smo najboljši pivovarji med programerji in najboljši računalničarji med pivovarji,« radi v šali povedo Vladimir Tkalec, Dejan Mauer in Marko Dorn, Celjani, ki se sicer ukvarjajo z razvojem programske opreme, ob tem pa so si omislili pivovarski konjiček. Ustanovili so Fabriko piva in ljubiteljem hmeljevega napitka predstavili prvo celjsko butično kraft pivo.

Uspešen podjetniški trojec je zadnje leto iskal pravo formulo in recept za svoje prvo temno pivo. Tega bodo lahko ljubitelji piva poskusili na Knežjem festivalu piva v začetku junija. Fantje jih bodo pozvali tudi k sodelovanju o izbiri imena. »Kapita1st ne bo, to ime hranimo za prav posebno pivo,« so nam izdali.
Uspešen podjetniški trojec je zadnje leto iskal pravo formulo in recept za svoje prvo temno pivo. Tega bodo lahko ljubitelji piva poskusili na Knežjem festivalu piva v začetku junija. Fantje jih bodo pozvali tudi k sodelovanju o izbiri imena. »Kapita1st ne bo, to ime hranimo za prav posebno pivo,« so nam izdali.

Ko konjiček postane posel
»Razvijamo programsko opremo, ki jo uporabljajo slovenska ministrstva in tudi ministrstva nekaterih afriških držav v sistemih za izdajo potnih listin, vizumov ter drugih dokumentov. Veliko vlagamo v razvoj biometričnih sistemov, tržimo produkte za nagrajevanje zvestobe kupcev in še bi lahko naštevali,« delo, ki ostaja osnoven vir preživetja, na kratko predstavi Vladimir Tkalec. Kot pojasni, so razvojno in projektno podjetje. »To pomeni, da so meseci, ko imamo programskega dela ogromno in delamo cele dneve, včasih tudi noči. Pridejo tudi tedni, ko dela ni toliko. Takrat ob pivu razmišljamo, kaj bi. In Fabrika piva je rezultat tega,« pojasni Tkalec. In doda: »Računalništvo in pivo gresta odlično skupaj.«
Dejan Mauer ob tem dodaja, da imajo programiranje radi in da v tem delu uživajo, a lahko postane na trenutke tudi nekoliko utrujajoče: »Takrat človek potrebuje konjiček. Mi smo svojega našli v varjenju piva, ki je kreativen proces in katerega rezultat obožujemo. Tako je konjiček postal naš drugi posel.«

Vajenec in dva mojstra
Programersko-pivovarniška trojica poslovno sodeluje že dvajset let. Najprej so bili sodelavci v enem od celjskih podjetij, ki so ga pred enajstimi leti skupaj zapustili. Vladimir in Dejan sta takrat ustanovila podjetje Cent ali Center novih tehnologij, v katerem se je zaposlil tudi Marko. In tako skupaj pišejo različne zgodbe v svetu računalništva, pivovarstva, preizkusili so se tudi v gostinstvu.
Vladimir prizna, da še pred nekaj leti ni bil ljubitelj piva, sploh ne kraft piva. »Gre za pivo, ki se ga je treba navaditi. Ko se ga enkrat navadiš, ga vzljubiš,« pravi. Dejan in Marko sta to ljubezen gojila že prej, pridno sta nabirala tudi izkušnje. Nakar je Vladimir predlagal, da bi njuno znanje in ljubezen do polnega okusa piva nadgradili in se začeli nekoliko bolj resno ukvarjati z varjenjem. »V Nemčiji smo kupili zelo profesionalno opremo, ampak za zelo male količine. Potem smo obračali recepte, poskušali in varili.« Najprej piva niso varili, da bi ga prodajali, ampak zase. »Potem je naše pivo postalo všeč ljubiteljem brezplačnega piva, nato tudi prijateljem in njihovim ženam. Glas o našem pivu se je širil in na koncu smo ugotovili, da ga večino zvarimo za druge,« pravijo Celjani, ki so svoje prvo pivo začeli prodajati pred dvema letoma in se uvrščajo med tako imenovane nomadske pivovarje. Poiskali so pivovarno, ki daje svoje kapacitete na voljo tudi drugim, in danes zvarijo približno 1.500 litrov piva na mesec. Tega je mogoče dobiti v številnih lokalih v Celju in okolici ter tudi v Brežicah, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Krog naročnikov in odjemalcev se počasi, a zanesljivo širi.

»Človek je to, kar pije«
Za zdaj so računalniški nomadski pivovarji tržišču predstavili zgolj eno svetlo kraft pivo, ki nosi pomenljivo ime Social1st in ga je mogoče brati in razumeti na vsaj dva načina. »Veliko smo se pogovarjali o imenu in strinjali smo se, da gre za resnično najbolj družabno pijačo. Poleg tega je bila to naša prva linija. Besedna igra nas je tako pripeljala do imena,« povedo. »V tem je skrito tudi naše videnje sveta,« pravi Vladimir. Dejan ga dopolni: »Človek je to, kar pije.«
Zavedajo se, da bo to ime dvignilo marsikatero obrv, a kot so pojasnili: »Preberete ga lahko kot Social 1st, torej social first oziroma druženje na prvem mestu, pivo je namreč najbolj družabna pijača. Če to ime preberemo kot Socialist, pa to predstavlja naše videnje sveta. To je lepa beseda z dobrim namenom. V obeh primerih je to pivo za dobre ljudi,« poudarjajo. Pomenljiv je tudi datum, ko so pivo prvič postregli v gostilni. To je bilo 25. maja 2017.

Socila1st, ki se je med celjskimi ljubitelji piva že dodobra prijel, bo jeseni tekel tudi na žalski fontani piva.
Socila1st, ki se je med celjskimi ljubitelji piva že dodobra prijel, bo jeseni tekel tudi na žalski fontani piva.

Temna novost kmalu razkrita
V majhni celjski pivovarni ves čas delajo, iščejo nove okuse in nove recepte. Že skoraj leto pilijo recept za temno kraft pivo. Tega naj bi pred dnevi prvič predstavili širšemu krogu ljudi na Knežjem festivalu piva, ki je bil zaradi slabega vremena prestavljen na junij. Tako so fantje dobili še dodaten mesec časa, da dodelajo okus in aromo.
»Večkrat nam je že bilo kaj všeč, ampak smo se odločili, da tega še ne bomo postavili na trg. Prav po tem se razlikujemo od ostalih kraft pivovarjev. Ti ponavadi vsak mesec predstavijo kakšen nov okus,« prvi Marko. Od drugih tovrstnih piv se ločijo tudi po embalaži. Prisegajo na minimalizem in preprostost. Grafična zasnova je v celoti Dejanovo delo: »Tudi o podobi smo veliko razmišljali. Tudi o tem, da bi najeli ilustratorja. Primerjali smo embalaže in etikete ostalih ter ugotovili, da je večina zelo pisana ali nas z njih nagovarjajo pošasti. Ob tej podobnosti etiket je piva težko ločiti. Našega lahko, ker je etiketa ›old school‹ in preprosta.«

LEA KOMERIČKI KOTNIK
FOTO: GrupA

 

narocite-nt